Koliko višje bi bile pokojnine po Ruparjevem predlogu in kdo bi potegnil kratko

Predsednik Inštituta 1. oktober Pavel Rupar je vse parlamentarne stranke pozval k podpori zbiranju podpisov pod predlog zakona za izredno zvišanje pokojnin. V prvih dveh dneh so po njegovih besedah zbrali okoli 2000 podpisov, njihov cilj pa je, da jih v šestdesetdnevnem roku zberejo od 50.000 do 60.000.

Zbiranje podpisov volivcev za vložitev predloga zakona o izrednem zvišanju pokojnin, ki ga je vložila iniciativa Glas upokojencev, poteka od ponedeljka.

Kaj predlagajo?

Glede na zakonski predlog, ki ga je vložila iniciativa Glas upokojencev, bi pokojnine, ki ne presegajo 1000 evrov, zvišali za 20 odstotkov, tiste do 1500 evrov bi bile višje za deset odstotkov, tiste nad 1500 evrov pa za pet odstotkov. Zakon bi veljal do sprejetja nove pokojninske reforme. Šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov pa se izteče 22. junija.

Hiba predloga

Poglejmo, kako bi izgledal Ruparjev predlog v številkah. Na spodnji razpredelnici si oglejte izračune višine zvišanih pokojnin, kot jih predlagajo v iniciativi Glas upokojencev. Že zelo preprost izračun pokaže, da predlog ni dovolj natančen. Takšno zvišanje bi namreč povzročilo sesutje razmerja med pokojninami, saj bi nekateri, ki zdaj dobivajo pod 1000 evrov pokojnine po zvišanju dobili več kot tisti, ki zdaj dobivajo nekaj evrov čez tisočaka. Enako bi se zgodilo v drugem razredu – pri pokojninah v višini od 1000 do 1500 evrov. Ti, ki zdaj dobijo 1500 evrov, bi po predlaganem zvišanju dobili 1650 evrov, medtem ko bi tisti z višino 1501 evro ob zvišanju dobivali 1576 evrov. Predlog bi torej kazalo nekoliko bolj dodelati, da bi bil pošten za vse. 

Ob tem velja še spomniti, da neto minimalna plača v Sloveniji znaša 878,48 evra. Ali je predlagan zakon o zvišanju pokojnin pošten do delavcev z minimalno plačo, presodite sami.

Vabilo na posvet

Inštitut je po besedah Ruparja dobil povabilo premierja Roberta Goloba ter predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič na posveta, ki bosta v maju.