STARODAVNA DOMAČA OBRT
Klekljale za Lurd in ljubljansko stolnico
Lastovke malo drugače se imenuje razstava čipk v Cerkljah. Letos začenjajo deseto učno leto, izkušenih je 33.
Odpri galerijo
V Petrovčevi hiši v Cerkljah na Gorenjskem je od četrtka na ogled deveta samostojna razstava 172 klekljanih izdelkov pridnih rok tridesetih deklet in žena Klekljarske skupine Lastovke Cerklje in fotografa Marjana Ručigaja. Letošnjo so poimenovale Lastovke malo drugače.
Za klekljanje pravimo, da je starodavna domača obrt tudi na Slovenskem. Ročno izdelana čipka je nekaj, kar ljubitelji ročnega dela, umetnosti in lepih stvari cenijo že stoletja. Njihovo delo je prepleteno z ljubeznijo do klekljanja in druženja, zato pod vodstvom Alojzije Mrgole ustvarjajo čudovite unikatne izdelke. »Znanje klekljanja in čipka sta zaklad, ki ga človeštvo že stoletja občuduje in se navdušuje, prav poseben užitek pa je, če ta lepota nastaja pod našimi prsti,« je povedala Lojzka Mrgole. Lastovke prihajajo iz občine Cerklje in številnih okoliških krajev.
»Fotografije so umetniško narejene, v katerih smo vse klekljarice takšne, kot smo se želele videti,« je povedala Anka Vidmar. Tako kot fotografija je tudi čipka umetnost in zakaj jih ne bi združili v razstavi, je pred postavitvijo razmišljala Tina Ručigaj. Med gosti na odprtju so bili poleg župana občine Cerklje Franca Čebulja tudi klekljarice Ivanjščice iz Stražišča, skupina Most iz Železnikov, klekljarice Žnurce iz Trebnjega in iz Društva klekljaric Cvetke iz Žirov, med njimi pa tudi Marica Albreht, to je tista gospa, ki s svojo vnemo navdihuje staro in mlado po Sloveniji, ko jih združuje kot nit.
Članice Klekljarske skupine Lastovke Cerklje letos začenjajo deseto učno leto. Srečujejo se vsak ponedeljek zvečer od 18. do 20. ure v prostorih Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. Nad izvedbo njihovih klekljarskih izdelkov skrbno bdita mentorici Lojzka Mrgole in Zdenka Zajc. Prav vse se veselijo srečanj, ki jim dajejo možnost učenja izdelave novih klekljanih mojstrovin in hkrati omogočijo prijetno druženje ter sproščen klepet. Njihova jata zdaj šteje 33 članic, imajo pa tudi skupino začetnic, ki se pridno učijo veščin, da se bodo pozneje pridružile Lastovkam.
Lastovke skupaj klekljajo od leta 2009, takrat je začelo prvih deset članic. V tem času so sodelovale pri mednarodnem projektu Klekljamo prt za Lurd, nato so klekljale še prt za strunjansko cerkev, z drugimi slovenskimi čipkaricami pa so klekljale tudi čipke za prte na Brezjah. Letos so med drugim izdelovale čipko za ljubljansko stolnico, sodelovale so na natečaju za šal v Žireh, kjer je Andreja Štern med 74 izdelki dosegla prvo mesto. Ta šal je tudi na ogled v zgornjih prostorih Petrovčeve hiše. Razstava v Petrovčevi hiši v Cerkljah bo odprta do tega četrtka, 27. septembra, vsak dan od 9. do 19. ure.
Za klekljanje pravimo, da je starodavna domača obrt tudi na Slovenskem. Ročno izdelana čipka je nekaj, kar ljubitelji ročnega dela, umetnosti in lepih stvari cenijo že stoletja. Njihovo delo je prepleteno z ljubeznijo do klekljanja in druženja, zato pod vodstvom Alojzije Mrgole ustvarjajo čudovite unikatne izdelke. »Znanje klekljanja in čipka sta zaklad, ki ga človeštvo že stoletja občuduje in se navdušuje, prav poseben užitek pa je, če ta lepota nastaja pod našimi prsti,« je povedala Lojzka Mrgole. Lastovke prihajajo iz občine Cerklje in številnih okoliških krajev.
Priznanje za izvirno postavitev razstave
Odprtje so s krajšim kulturnim programom, ki ga je domiselno povezovala Anka Vidmar, popestrili recitatorki Štefka Oblak in Anica Hvasti, mladi harmonikar Anžej Šarc ter z ubranim petjem pevke in pevci skupine Klasje Folklornega društva Cerklje. Prisotne je pozdravil tudi Tomaž Tolar, direktor Zavoda za turizem Cerklje. Klekljarice so se s šopkom cvetja zahvalile za izvirno idejo postavitve razstave Tini Ručigaj in možu Marjanu, ki je letošnje čipkarice ujel v fotografski objektiv.»Fotografije so umetniško narejene, v katerih smo vse klekljarice takšne, kot smo se želele videti,« je povedala Anka Vidmar. Tako kot fotografija je tudi čipka umetnost in zakaj jih ne bi združili v razstavi, je pred postavitvijo razmišljala Tina Ručigaj. Med gosti na odprtju so bili poleg župana občine Cerklje Franca Čebulja tudi klekljarice Ivanjščice iz Stražišča, skupina Most iz Železnikov, klekljarice Žnurce iz Trebnjega in iz Društva klekljaric Cvetke iz Žirov, med njimi pa tudi Marica Albreht, to je tista gospa, ki s svojo vnemo navdihuje staro in mlado po Sloveniji, ko jih združuje kot nit.
Tudi bavarski in italijanski vzorci
Med obiskovalci iz vse Slovenije so izdelki vzbujali veliko pozornosti in pohval, precej jih je v knjigi vtisov. Nad razstavo so bile navdušene klekljarice kluba Cvetke iz Žirov. Kot je dejala Marica Albreht, ki kleklja že 72 let in več kot 50 let uči klekljati po vsej Sloveniji, je pri Lastovkah viden velik napredek: »Zelo sem navdušena nad njihovimi čipkami in nad njihovo lepoto. Čestitam jim, kajti z raznimi tehnikami so zelo napredovale. Imajo zelo bogat izbor vzorcev, od šolskih, idrijskih do celo čeških, bavarskih in italijanskih.« Kot je dodala, zna ribice narediti le okrog petnajst odstotkov klekljaric. In še o sebi, da lahko vsak dan kleklja tudi po 12 ur in akumulator ostaja poln: »Nisem utrujena. Prav sprošča me klekljanje in to, ko vidim, kako drugi uživajo. Klekljanje je tudi odlična psihoterapija.«Članice Klekljarske skupine Lastovke Cerklje letos začenjajo deseto učno leto. Srečujejo se vsak ponedeljek zvečer od 18. do 20. ure v prostorih Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. Nad izvedbo njihovih klekljarskih izdelkov skrbno bdita mentorici Lojzka Mrgole in Zdenka Zajc. Prav vse se veselijo srečanj, ki jim dajejo možnost učenja izdelave novih klekljanih mojstrovin in hkrati omogočijo prijetno druženje ter sproščen klepet. Njihova jata zdaj šteje 33 članic, imajo pa tudi skupino začetnic, ki se pridno učijo veščin, da se bodo pozneje pridružile Lastovkam.
Lastovke skupaj klekljajo od leta 2009, takrat je začelo prvih deset članic. V tem času so sodelovale pri mednarodnem projektu Klekljamo prt za Lurd, nato so klekljale še prt za strunjansko cerkev, z drugimi slovenskimi čipkaricami pa so klekljale tudi čipke za prte na Brezjah. Letos so med drugim izdelovale čipko za ljubljansko stolnico, sodelovale so na natečaju za šal v Žireh, kjer je Andreja Štern med 74 izdelki dosegla prvo mesto. Ta šal je tudi na ogled v zgornjih prostorih Petrovčeve hiše. Razstava v Petrovčevi hiši v Cerkljah bo odprta do tega četrtka, 27. septembra, vsak dan od 9. do 19. ure.