V DZ

Kandidate za ministre potrjujejo kot po tekočem traku, zdaj še Jevška

Kandidat za ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je s svojo predstavitvijo prepričal odbora.
Fotografija: Aleksander Jevšek, kandidat za ministra odgovornega za razvoj in kohezijo, med zaslišanjem v DZ. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Aleksander Jevšek, kandidat za ministra odgovornega za razvoj in kohezijo, med zaslišanjem v DZ. FOTO: Jure Eržen, Delo

Kandidat za ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je s svojo predstavitvijo prepričal odbora za gospodarstvo in za zadeve EU. Predstavitev dosedanjega soboškega župana je kot ustrezno ocenilo 11 članov odbora za gospodarstvo in 10 članov odbora za zadeve EU, neustrezna se je zdela trem oziroma petim. Jevšek je kot prvo nalogo izpostavil uspešen zaključek črpanja sredstev EU v večletnem obdobju 2014–2020, pri čemer verjame, da bo Slovenija do konca 2023 uspešno izkoristila vseh nekaj manj kot 3,1 milijarde evrov, ki so ji na voljo, in dokončanje postopka oblikovanja in usklajevanja temeljnih dokumentov za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ko ji bo na voljo nekaj nad 3,2 milijarde evrov.

V zadnji fazi usklajevanja z Evropsko komisijo je sporazum o partnerstvu med Slovenijo in komisijo pri izvajanju kohezijske politike v novem obdobju, z Brusljem se usklajuje tudi program izvajanja kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Jevšek je opozoril, da časa ni veliko in da bo treba dokumente uskladiti do začetka jeseni. Zaveda se, da bo zato treba delati hitro in učinkovito. Del ekipe si je že izbral, pri čemer zagotavlja, da pri izboru gleda na strokovnost in dosedanje delo. Več ni želel povedati, bo pa ekipa znana po prvi seji vlade.

Pri dokončanju podlag za izvajanje kohezijske politike v novem obdobju bo ključno tudi soglasje vzhodne in zahodne kohezijske regije. Eden bistvenih izzivov na tej poti je najti rešitve, kako prek povečanja nacionalnega sofinanciranja doseči višji delež sofinanciranja za slabše razvita območja sicer bolj razvite zahodne kohezijske regije, je poudaril Jevšek.

V obdobju 2021–2027 bodo namreč projekti iz bolj razvite Zahodne Slovenije upravičeni do največ 40-odstotnega sofinanciranja iz sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada, v manj razviti Vzhodni Sloveniji pa bo upravičeno sofinanciranje segalo do višine 85 odstotkov. Želja torej je, da se za manj razvite kraje na zahodu države prek sofinanciranja iz integralnih sredstev zagotovi višji delež javnega sofinanciranja razvojnih projektov.

Do konca 2026 bo medtem mogoče izkoristiti sredstva iz sklada za okrevanje po koronski krizi. Jevšek napoveduje nujne popravke nacionalnega načrta za okrevanje, da bo Slovenija izkoristila vsa razpoložljiva sredstva, tudi celoten potencial povratnih sredstev, torej posojil iz finančnega mehanizma za okrevanje, v okviru katerega se v imenu članic EU zadolžuje Evropska komisija in nato denar posoja državam.

Slovenija je iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, za financiranje programov in projektov iz nacionalnega načrta predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega je 1,8 milijarde nepovratnih sredstev, 705 milijonov evrov pa posojil. Teh zadnjih bi lahko črpala do 3,2 milijarde evrov, čas za morebitne spremembe načrta pa je do konca avgusta 2023.

Jevšek bolj natančen glede vsebinskih popravkov načrta ni bil. Rekel je, da je treba načrt pregledati in ga prilagoditi novim okoliščinam in potrebam. V pripravo sprememb je treba po njegovih besedah vključiti gospodarstvo, univerze, lokalne skupnosti in civilno družbo, da bi skupaj našli projekte in programe za modernizacijo slovenskega razvojnega modela.

Napoveduje poenostavitev postopkov in organizacijske spremembe

Omenjal je tudi poenostavitev in poenotenje postopkov za črpanje kohezijskih sredstev. Nekaj poenostavitev izvajanja na ravni EU je že bilo sprejetih, tudi obstoječe predpise pa se da po Jevškovem prepričanju izvajati bolj hitro in učinkovito, če so ljudje sposobni, motivirani in samozavestni. Težavo vidi tudi v razpršenosti upravljanja istih kohezijskih mehanizmov med različnimi ministrstvi, s čimer se izgubljata čas in energija, uporabniki pa lahko zaradi zamud padejo v težave.

Jevšek se je dotaknil tudi vprašanja, kako po drugi strani zagotoviti kakovostne projekte. Kot pravi, je nujno jasno sporočilo, kaj želi prijavitelj s projektom doseči, cilji pa morajo biti skladni z usmeritvijo kohezijske politike na ravni EU. Dodal je, da so na evropski ravni bistveno bolje sprejeti regijski projekti, kjer je izpostavljen vidik sodelovanja.

Kandidat za ministra pravi, da bo sedež njegovega resorja ostal v Ljubljani, saj je to bolje za nujno usklajevanje z ostalimi ministrstvi, a sedež kateregakoli ministrstva je po njegovem prepričanju med ljudmi. »Pomembno je, da se operativni del ministrstva čim bolj približa uporabnikom, problemi povezani s kohezijo in regionalnim razvojem se namreč od bližje bolje vidijo kot iz centra,« je prepričan. To želi doseči tudi z dodatnimi organizacijskimi spremembami.

Jevšek bo po uveljavitvi sprememb zakona o vladi, ki jih predlagajo v bodoči vladni koaliciji, a so jih začasno zablokirali v stranki SDS, postal minister za kohezijo in regionalni razvoj. Veliko vprašanj članov odborov se je tako dotikalo teme regionalizacije in regionalnega razvoja.

Dosedanji župan Murske Sobote se je zavzel za vrsto sprememb in novih pristopov pri spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Glede projekta pokrajin pa je ocenil, da je to proces za vsaj dve stabilni vladi. Vse delo, ki je bilo v projekt vloženo do zdaj, se mu ne zdi zaman, si je pa za te zahtevne spremembe treba vzeti čas in jih temeljito premisliti ter uskladiti z lokalnimi skupnostmi.

image_alt
Matjažu Hanu zelena luč, podprlo ga je 10 poslancev

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas