Kaj storiti? Prebivalci se zaradi prometnega urejanja vozijo okoli riti v žep

Občina Kočevje, ki je v zadnjih letih omejila promet v mestnem jedru, je z zadnjimi ukrepi spravila v slabo voljo prebivalce in obrtnike, ki delajo v tistem delu mesta. »Prav je, da so promet skozi mestno jedro skorajda povsem preusmerili drugam. Toda to, da moramo prebivalci tega dela mesta narediti krog skozi vse mesto, če hočemo v Podgorsko ulico, je pa višek,« pravi Stanislav Knežič.

V starem mestnem jedru Kočevja, na okljuku reke Rinže, ki so mu nekoč zaradi oblike rekli Svinjski rep, živi, po ocenah, več kot 300 prebivalcev. Tiste, ki redno uporabljajo avtomobil – in na podeželju, kot je Kočevska, je osebni avtomobil nuja, ne pa luksuz –, je zadnji občinski ukrep razjezil. »Mislim, da bomo začeli zbirati podpise,« pravi Knežič, ki je največji čebelar na Kočevskem in že zaradi svojega dela veliko na cesti, seveda z avtomobilom. Tako kot večina prebivalcev starega mestnega jedra podpira prometno zaprtje centra, saj v številnih krajih podobno urejajo središča. Manj avtomobilov pomeni manj hrupa, manj onesnaženja, več gibanja, pa tudi kakšno slabost, kot so na novo določeni parkirni prostori in dovolilnice za parkiranje za stalne prebivalce in tamkajšnje obrtnike. To je strošek v višini 120 evrov na leto. »Ta ukrep razumemo, ker drugače pač ne gre,« pravi Milan Pajnič, 85-letni urarski mojster. Po 60 letih še vedno dela v urarski delavnici, ki je v starem delu mesta in jo je že pred časom predal sinu.

15-minutno mesto

Na občini pravijo, da s preureditvijo prometa v središču mesta sledijo uspešnim praksam številnih mest, kjer spodbujajo trajnostno mobilnost: »Kočevje je t. i. 15-minutno mesto, kjer so v mestu vse storitve peš ali s kolesom hitro dosegljive, torej iz centra potrebuješ peš 15 minut do praktično vseh funkcionalnih delov mesta.«

Prvi poskus nove prometne ureditve sega v maj 2021, ko so v sklopu projekta Vsi v mesto center popolnoma zaprli. Potem je bilo središče lani tri mesece zaprto zaradi gradnje kolesarske infrastrukture v okviru evropskega projekta. Od konca lanskega septembra je uvedena enosmerna ulica po Ljubljanski cesti z območjem prometne ureditve, ki je znana kot »shared space«, mimo cerkve. »Tudi v tem primeru gre še vedno za začasno prometno ureditev, ki se bo spreminjala glede na izvedbo drugih infrastrukturnih projektov, kot so ureditev krožišča pri Zdravstvenem domu Kočevje, rekonstrukcija ceste do avtobusne postaje Kočevje, prenova Ljubljanske ceste,« pravijo na občini Kočevje. Poudarjajo še, da imajo med dolgoročnimi načrti tudi celovito prenovo mestnega jedra, kjer bi tranzitni promet ukinili, obenem na načrtujejo t. i. dodatno obvozno cesto mimo Marofa in po Podgorski ulici.

Vozili bi po kratki uličici

»Prebivalci starega mestnega jedra podpiramo prometno zapiranje centra, sporno pa je, da se moramo peljati daleč naokoli, če gremo proti južnemu delu mesta,« pravi Knežič o vožnji po Ljubljanski, Kidričevi, Tomšičevi in Roški cesti. Pot je običajno časovno še daljša zato, ker se morajo s Kidričeve priključiti na glavno cesto pri Melaminu, ki je zelo prometna, saj po njej poteka ves promet skozi Kočevje oziroma proti Hrvaški.

Žal se tudi središče Kočevja počasi, a vztrajno prazni, ugotavlja eden redkih obrtnikov, ki še vztrajajo, urar Milan Pajnič. FOTO: Simona Fajfar

Rešitev, ki bi jo prebivalci sprejeli z veseljem, je zelo preprosta, razloži Stanislav Knežič: da bi lahko prebivalci starega dela mesta zapeljali po kratki uličici nasproti cerkve, to je po ulici med kavarno in nekdanjo hišo Petsche. Zaradi prometne varnosti tak ukrep ne more biti sporen, meni Knežič, saj v tej ulici ni veliko pešcev in ne kolesarjev, prebivalcem pa se ne bi bilo treba voziti okoli riti v žep.

»Zdaj je vožnja po tej nekaj deset metrov dolgi ulici prepovedana in nas, če tega ne upoštevamo, kaznujejo občinski redarji,« razloži Knežič. Če pa bi prometni režim uredili tako, kot predlaga, bi se po teh nekaj deset metrih pripeljali do parkirišča pri Nami, od koder ni daleč do glavne ceste, ki pelje v južni del mesta in občine.

Ne zaznavajo nezadovoljstva prebivalcev

Na občini Kočevje pravijo, da ne zaznavajo, da bi bili prebivalci središča mesta nezadovoljni s prometno ureditvijo oziroma je celo nasprotno: po njihovih informacijah so zadovoljni z omejitvami prometa in celo razočarani zaradi ukinitve popolne zapore. Uradne pobude za spremembo režima, kot jo predlaga Knežič, niso prejeli, so pa režim uvedli na podlagi več delavnic in ga v nadaljevanju – šlo je za prometni režim ob cerkvi, kjer je zdaj omogočeno parkiranje –, tudi spremenili.

»Za zdaj sprememb ne načrtujemo, bo pa to območje zajeto v širši načrt prenove mestnega jedra,« pravijo na občini Kočevje, kjer še dodajajo, da še ni povsem gotovo, kakšna bo ureditev prometnega režima v centru mesta v prihodnje, saj dolgoročni načrt predvideva zaporo mestnega jedra za motorni promet razen za stanovalce, dostavo. Cilj je, da se, tako kot to predvidevajo sodobni pristopi urejanja prostora, iz avtovladne družbe premaknemo k enakopravni obravnavi vseh udeležencev v prometu.

Prebivalci mestnega središča so zadovoljni, da je prometa manj. FOTO: Simona Fajfar

»Spremembe v smeri k manj vožnjam oz. avtomobilom so neizogibne. Z ustvarjanjem kakovostnega javnega prostora povečujemo privlačnost tega za hojo, kolesarjenje in druženje, kar privabi uporabnike k primerni uporabi. To je dolgoročno naš cilj, pristop pa dokazano na vseh območjih ukinjanja prometa deluje, naj gre za milijonsko ali malo mesto,« pravijo na občini Kočevje.

»Vse to je odlično, a samo v primeru, da imaš opravke samo v mestu. Dejansko pa v občini Kočevje, ki je po površini največja v Sloveniji in kjer skorajda ni javne prometne infrastrukture, brez avtomobila zunaj mesta ne moreš nikamor,« pravi Knežič, ki se resno sprašuje, ali je bivanje v središču mesta breme ali prednost. Če bi sodili po vedno več praznih lokalih v središču mesta, ki se množijo iz leta v leto, je odgovor na dlani.