Gre res za pitno vodo ali za zavajanje?

Novela zakona o pitnih vodah, ki jo je predlagala vlada, dviguje veliko prahu. Gibanje Za pitno vodo z dobrimi 48 tisoč overjenimi podpisi volivcev zahteva razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Vladi očitajo, da se z njo na prvo mesto postavlja zasebni kapital na račun zdravja ljudi in uničevanja ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja.

»Levim ustreza nadaljnja pozidava priobalnega pasu«

Ministrstvo za okolje na čelu z Andrejem Vizjakom meni, da gre za zavajanje volivcev. »Ščitimo pitno vodo, ščitimo priobalni pas, res ne razumem, zakaj je zakon tako interpretiran,« je v oddaji 24ur zvečer dejal Vizjak. »Ko so nevladniki ugotovili, da nimajo dovolj podpisov, so aktivirali leve stranke. Imamo dokazila, da so se Socialni demokrati na predsedstvu odločili in poslali depešo vsem svojim članom, da se aktivirajo in da pomagajo zbirati podpise. Gre za navezavo nekatere civilne družbe s politiko leve strani, ki jim očitno ustreza nadaljnja pozidava priobalnega pasu.«

Na to je odgovoril predsednik društva Eko krog Uroš Macerl: »Minister bi nas rad prepričal, da smo zavedene vse okoljevarstvene organizacije, vsa stroka, ki dela z vodami, zavedenih pa je tudi na tisoče ljudi, ki so dali svoje glasove. Prav imata samo Vizjak in Počivalšek. To ne bo prepričalo državljanov.«

Vizjak je še poudaril, da z novelo omejujejo gradnjo zasebnikov v priobalnem pasu, kar bo po njegovem ohranjalo naravno okolje. Z njim bo odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po pojasnilih ministrstva pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno.

Voda ni od politikov

Poleg tega je minister v 24ur zvečer dejal še, da je vse skupaj spolitizirano. »Ko so nevladniki ugotovili, da nimajo dovolj podpisov, so aktivirali leve stranke. Imamo dokazila, da so se Socialni demokrati na predsedstvu odločili in poslali depešo vsem svojim članom, da se aktivirajo in da pomagajo zbirati podpise. Gre za navezavo nekatere civilne družbe s politiko leve strani, ki jim očitno ustreza nadaljnja pozidava priobalnega pasu.« Macerl pa mu je odgovoril, da okoljevarstvene organizacije nagovarjajo ljudi vseh prepričanj, tudi stranke. »Eni so zbirali glasove, drugi delajo proti vodi. A ljudje se ne bodo predali, saj gre za vodo, ki je naša in ne od politikov.«

Kot pravijo pri Eko krogu, ki je ena izmed iniciativ s podporo referendumu, predlagane spremembe zakona rahljajo zaščito naših voda. »Dejstvo je, da zakon o vodah, ki ga pripravila vlada, na prvo mesto postavlja zasebni kapital na račun zdravja ljudi in uničevanja ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja,« trdijo pobudniki na spletni strani, ki jo je izdelal Inštitut 8. marec. In še: »Poudarjamo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča 'gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov', odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in torej za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Ob tem poudarjamo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine.«

O čem naj bi odločali na referendumu?

Na družbenih omrežjih se je v zadnjih tednih močno razširilo deljenje novice o zbiranju podpisov, mnogi pa so tudi objavili, kako so podprli iniciativo ter oddali svoj podpis.

O čem sploh pa naj bi odločali na referendumu, ki so ga poimenovali nevladniki za pitno vodo? O tem nevladniki ne pišejo. Kakšno bo vprašanje, če do referenduma pride? Ni jasno. Jasno je le, da je za njih sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih.

Tri milijone davkoplačevalskega denarja

Referendum je ena izmed oblik demokracije in je pravica, tako kot volilna pravica. Dejstvo pa je, da se referendumov v Sloveniji povprečno udeleži malo ljudi, vsaka izvedba referenduma pa državo stane več kot tri milijone evrov. Od leta 2010 naprej je bilo izvedenih 11 referendumom, udeležba pa je bila med 11- in 36-odstotna. Leta 2010 je bil tudi referendum o arbitražnem sporazumu, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 42 odstotkov volilnih upravičencev.