REBALANS

Golob: Mogoča nacionalizacija kakšnega podjetja v kratkem

»Ne gre za socializem ali komunizem, ampak reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti,« je dejal premier.
Fotografija: Robert Golob, predsednik vlade. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Robert Golob, predsednik vlade. FOTO: Leon Vidic

Predlagani rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga danes obravnava državni zbor, je po besedah premierja Roberta Goloba dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da se bo Slovenija skozi energetsko krizo prebila s čim manj praskami. Že v kratkem je za zagotavljanje oskrbe z energijo mogoča nacionalizacija katerega od energetskih podjetij, je dodal.

Golob je tako v nastopu pred poslanci spomnil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Omenil je nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper.

Vlada je v B-bilanci proračuna, to je na računu finančnih terjatev in naložb, rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo ta potrebna.

Čisto mogoče je, tako Golob, da bo v kratkem, v roku naslednjega meseca, morala tudi Slovenija nacionalizirati kakšno podjetje. »Ne gre za socializem ali komunizem, ampak reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti,« je dejal premier. 

Odhodki večji za 600 milijonov

S predlogom rebalansa se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo za okoli 600 milijonov evrov ali približno štiri odstotke na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov, kar je približno milijardo evrov oziroma okoli devet odstotkov več, kot je predvideno zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.

Takšen izid pri primanjkljaju je glede na razmere zelo dober, je ocenil Golob. Poraba in primanjkljaj bosta po njegovih besedah ob koncu leta morda celo manjša. »A v tem rebalansu se že kažejo obrisi za 2023, ko ne bomo imeli sreče, da bi lahko tako uravnoteženo načrtovali proračun,« je ugotavljal predsednik vlade.

Predlagani rebalans je sicer Golob označil z besedami tehnični popravek, aktualizacija tekočega proračuna in skupni proračun prejšnje in nove vlade, saj je do prenosa oblasti prišlo na polovici leta. Polletji sta sicer po njegovih navedbah zelo različni. Prvo je zaznamoval izrazito povečan priliv davčnih prihodkov iz domače potrošnje, v drugi polovici leta pa se bodo obveznosti, sprejete v prvi polovici leta, in tiste, ki bodo uveljavljene jeseni, izdatno povečale.

V rezervi je 430 milijonov

V proračunski rezervi je po novem predvideno za 430 milijonov evrov sredstev, pretežno za soočanje z energetsko draginjo, je dejal premier. Od tega je 340 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo, ostalo pa bo šlo za uskladitev plač in regresov v javnem sektorju.

Vlada poskuša v predlaganem rebalansu zaokrožiti dve trenutni krizi. Ena je epidemija covida 19 in s tem povezani ukrepi. Velik del teh ukrepov je bil prisoten v prvi polovici leta, z nekaj rezerve jih vlada pričakuje tudi v prihajajoči jeseni in zimi. Po drugi strani je zdaj tu energetska kriza, ki se je, tako Golob, nakazovala že v 2021, z rusko agresijo na Ukrajino pa je eskalirala v najhujšo tovrstno krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Tretji dejavnik pa je po besedah predsednika vlade ta, da je na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ter zaključevanja izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020 letos in v 2023 načrtovano zelo veliko investicij. V rebalansu je njihova raven pri nekaj manj kot dveh milijardah evrov.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas