NA MALICI

Z ošpicami okužena vsa bolnišnična jedilnica?!

Objavljeno 14. junij 2018 14.04 | Posodobljeno 14. junij 2018 14.04 | Piše: Aleš Andlovič
V mariborskem kliničnem centru za ošpicami zboleli zdravnica in sestra. Okuženi sta bili na malici, zato iščejo vse, ki so bili v sredo v jedilnici.
Ošpice so lahko smrtonosna bolezen.
MARIBOR – Število okuženih z ošpicami se je v Mariboru povzpelo na šest. Potem ko so v prejšnjem mesecu zdravili trojico, dva moška in dojenčka, so se pred dnevi na seznamu okuženih pojavila še tri imena.

Preplah med zaposlenimi

Kot smo izvedeli iz neuradnih, a zanesljivih virov, sta se z ošpicami okužili še dve zaposleni na pediatričnem oddelku mariborske bolnišnice, in sicer zdravnica in medicinska sestra.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Virus ošpic se širi po zraku. FOTO: Guliver/Getty Images

»V UKC Maribor sta za ošpicami zbolela dva zdravstvena delavca. Dodatno je zbolela bolnica, ki je bila najverjetneje izpostavljena prvemu bolniku z ošpicami. Vsi trije so bili obravnavani ambulantno, zdravijo se doma,« je bila o širitvi okužbe včeraj zelo skopa Lea Knez, vodja Enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor.
Nesporno je, da so tudi okužbe zaposlenih v bolnišnici povezane z zdravljenjem otroka in obeh moških. Spomnimo, da je mariborski primer okužbe izzval 40-letni moški, ki je to nalezljivo bolezen v Slovenijo prinesel iz Srbije. Najprej je okužil enoletnega otroka, zatem še 38-letnega moškega. Kot smo izvedeli, sta se moška zdravila le ambulantno, malčka pa so po nekajdnevnem zdravljenju v bolnišnici konec prejšnjega meseca odpustili v domačo oskrbo.

6 ljudi šteje mariborska skupina okuženih z ošpicami.

Minulo soboto so v UKC Maribor ugotovili, da so se okužili še trije. Zlobni jeziki celo razpravljajo, da so želeli v bolnišnici razširitev ošpic pomesti pod preprogo, a vodilnim tega zaenkrat ne gre očitati. Ne nazadnje so že predvčerajšnjim sprožili preplah med zaposlenimi, ugotovili so namreč, da sta bili zdravnica in medicinska sestra, ki sta se oddelku okužili, prejšnjo sredo, 6. junija, v jedilnici mariborske bolnišnice in bi tam lahko teoretično okužili večje število ljudi. Ker cepljenje šest dni po okužbi ni bilo več smiselno, saj to poteka bolezni ne bi spremenilo, so z enote za obvladovanje bolnišničnih okužb predvčerajšnjim s pomočjo elektronske pošte vsem, ki so bili tistega dne na malici v bolnišnični jedilnici, poslali opozorilno pismo, v katerem so jih opozorili na možnost okužbe. Predvsem pa so opozorili na stik z otroki, ki (še) niso bili cepljeni, nosečnicami ali ljudmi, ki imajo resno okrnjeno imunost. Povedano drugače, v bolnišnici je v preteklih dneh vladala panika, saj so obvestilo poslali le tistim, ki nimajo stika s tovrstnimi pacienti, vse preostale pa so poiskali in že opravili testiranje. Izvedeli smo, da je nova trojica okuženih v karanteni, a se zdravijo doma.

Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, povzroča jo virus ošpic, za katero so značilni povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav značilnega kožnega izpuščaja. Ta se pojavi na obrazu od tretjega do sedmega dneva bolezni in se potem razširi po telesu in traja od štiri do sedem dni. Bolezen se prenaša po zraku s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Okužimo se lahko že po desetih minutah navzočnosti v čakalnici s kužnim človekom in še dve uri potem, ko okuženega ni več v prostoru. Bolnik je kužen približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in štiri dni pozneje. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, množične prireditve. Ljudje, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščiteni proti njim. Inkubacijska doba traja od pet do 21 dni. Zdravila ni, na voljo je le podporno zdravljenje, bolnik mora počivati in piti dovolj tekočine, da prepreči dehidracijo, antibiotiki so potrebni pri bakterijskih zapletih, kot je vnetje srednjega ušesa ali pljučnica. Zapleti se lahko kažejo še kot vnetje srednjega ušesa, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrt je razmeroma redka. Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov; največje tveganje za zaplete in smrt imajo dojenčki in imunsko oslabljeni, nosečnice, mlajši otroci, ki še niso cepljeni, in vsi, ki niso bili cepljeni. Zbolijo lahko tudi cepljeni otroci in odrasli, a je potek bolezni lažji. Bolezen se pojavlja po vsem svetu, za ošpicami na leto zboli 36 ljudi na milijon prebivalcev, okoli 134.200 jih umre. V Sloveniji so bile dolgo najpogostejša nalezljiva bolezen, od leta 1968, ko smo uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic pri nas je bila v letu 1994/95, v zadnjih letih pri nas beležimo posamične uvožene primere bolezni, povezane z mednarodnimi potovanji. Zbolijo predvsem necepljeni in okužbo prenesejo na druge nezaščitene ljudi, posledica pa je lahko izbruh ošpic.

image
Že od minule sobote v mariborski bolnišnici vlada panika zaradi novih okužb z ošpicami. FOTO: Aleš Andlovič

Cepili 33 otrok v vrtcu

»Medicinska sestra je bila cepljena z enim odmerkom cepiva. Ker je bila v kontaktu z obolelim dojenčkom, je prejela drugi odmerek. A da se vzpostavi imunost, traja dva tedna. Zdravnica je bila cepljena po programu, a kot kaže, spada med izredno redke primere, ki se ne odzovejo na cepljenje. Je pa res, da sta bili zaradi cepljenja veliko manj kužni, kot bi bili, če ne bi bili cepljeni,« je včeraj pojasnil Karl Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Sodelavci inštituta so minuli vikend identificirali 300 ljudi, s katerimi so bili omenjeni trije v stiku, tudi tiste, ki so bili v stiku s tretjo okuženo (po naših podatkih naj bi bila sorodnica obolelega dojenčka, prihaja pa iz Makedonije, zato podatki o njenem cepljenju niso dostopni). Ker je zadnja v obdobju kužnosti obiskala vrtec v Framu, je bilo v minulih dneh 33 otrok iz tamkajšnjega vrtca cepljenih še z drugim odmerkom. Izvedeli smo še, da so takoj po izbruhu prve okužbe z ošpicami v mariborski bolnišnici začeli preventivne akcije za zaščito zaposlenih; neuradno naj bi ugotovili, da naj bi bila nekatera cepiva iz 70. let prejšnjega stoletja neučinkovita oziroma naj bi šlo za padec precepljenosti, zato so zaposlenim predlagali, naj se cepijo znova, a so se za to možnost odložili le redki. 
Deli s prijatelji