MUCKI

To še spijemo, a ne gremo

Objavljeno 13. februar 2018 11.21 | Posodobljeno 14. februar 2018 22.58 | Piše: Aleksander Brudar
Postojnski župan Igor Marentič blizu doma padel na testu alkoholiziranosti. Odstopil ne bo, tako kot kranjski župan Trilar se sklicuje na zasebnost.
FOTO: Mavric Pivk

LJUBLJANA – Samo še kozarček tu in kozarček tam pa hop v avto. To je zgodba, ki je Slovencem še kako dobro znana. Pa ne le običajnim, tudi tistim na najvišjih položajih. »Bil je le prekršek, in to v zasebnem času,« se danes za vožnjo pod vplivom alkohola zagovarja postojnski župan Igor Marentič. Razvedelo se je, da so ga sredi januarja ustavili policisti, ko se je zvečer z avtomobilom vračal z odprtja športnih prostorov. Bil je močno pod gasom, saj je preizkus alkoholiziranosti pokazal kar 1,73 promila. Za Marentiča je to le prekršek, a čeprav je imel do doma le dober kilometer vožnje, bi bilo lahko nevarno za druge udeležence v prometu.

Verjetnost, da se bo zgodila prometna nezgoda, je 10-krat večja kot pri osebi, ki v krvi nima alkohola.

»Verjetnost, da se bo zgodila prometna nezgoda, je 10-krat večja kot pri osebi, ki v krvi nima alkohola,« v primeru vožnje z 1,2 promila ali več pišejo na spletni strani ministrstva za zdravje. Precej lahko si je predstavljati, v kakšnem stanju je takšen voznik, če že pri razponu od 0,8 do 1,2 promila alkohola nastopi evforija in njo precenjevanje sposobnosti za vožnjo, motnje vida, motnje zaznave ovir in nesposobnost ocene razdalje.

Policistom govoril, da so mucki

Marentič priznava, da je precenil svoje sposobnosti, to globoko obžaluje in obljublja, da tega ne bi več ponovil. S položaja pa ne bo odstopil. Tako kot se županskemu stolčku pred dvema letoma ni odpovedal kranjski župan Boštjan Trilar. Tega so zaradi vožnje pod vplivom alkohola in povzročene nesreče obravnavali policisti, Trilar jih je celo naslavljal z mucki. Po besedah očividcev naj bi župan hotel prikrojiti okoliščine prometne nesreče in prikazati, kot da za volanom ni sedel on. Za svoje dejanje se je na koncu opravičil in ob pozivih po odstopu zavračal odgovornost s teorijo, da je nesrečo povzročil kot občan, kot župan pa da dela dobro.

Nekdanjega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrika Gjerkeša so decembra 2010 policisti ustavili na ljubljanski obvoznici in ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola (1,28 promila). Sprva je zanikal, da je povzročil prometno nesrečo, nato pa je takratnemu premierju Borutu Pahorju ponudil odstop.

Januarja 2014 je pregloboko v kozarec pogledal takratni prvi mož Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič, pred tem državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. V krvi je imel 1,23 promila alkohola, med drugim je divjal po Portorožu in se prepiral s policisti. »Sem pač dejansko naredil to napakico in si bom močno prizadeval, da se to ne ponovi,« je takrat povedal Mišič in krivdo zvrnil na tablete.

1,73 promila v krvi je imel postojnski župan.

Je pa, potem ko je zbil pešca, maja 2014 s položaja poslanca takoj odstopil Peter Vilfan. »Sobotno popoldne sem preživel v družbi prijateljev in očitno popil pivo preveč,« je pojasnil. Sprva je kazalo, da je vozil nad dovoljeno mejo alkohola (0,5 promila), a je nato uradni rezultat krvne preiskave pokazal, da je bila v krvi količina alkohola pod omenjeno mejo. S položaja prvega moža Nacionalnega preiskovalnega urada pa se je moral leta 2013 posloviti Bruno Blažina, ker se je s službenim vozilom pijan (1,26 promila) zaletel v vozilo Darsa. 

Deli s prijatelji