Telefon je zvonil v prazno, ni se več oglasil. Čez nekaj dni so ga pokopali

Hude travme v domovih za starejše doživljajo tako varovanci kot zaposleni; od izbruha epidemije le ducat starostnikov odšlo domov, ena od njih je Marija Filipič iz Precetincev v Prlekiji.
Fotografija: Stanovalci so že dva meseca v popolni izolaciji.
Odpri galerijo
Stanovalci so že dva meseca v popolni izolaciji.

Pred uradnim začetkom pandemije koronavirusa je v Sloveniji v 117 domovih za starejše občane živelo približno 18.500 starostnikov. Seveda bi jih bilo še več, če bi imeli več domov oziroma ležišč, saj so dolge čakalne vrste v vseh domovih po državi, zlasti v osrednjeslovenski statistični regiji. Že zdaj pa je jasno, da je po skoraj dveh mesecih covida-19 v slovenskih domovih za več deset stanovalcev manj. Več kot tri četrtine Slovencev, umrlih zaradi koronavirusa (in pridruženih kroničnih bolezni), je prav iz domov za starejše.



To je hudo za starostnike, ki so izolirani že več kot dva meseca in se ne smejo družiti niti s sostanovalci, osebje pa nima dovolj časa, da bi se veliko pogovarjalo z njimi. »Pa tudi kaj naj povemo, če ne veš, kako kdo prenaša takšen pritisk. Res je hudo, da huje ne more biti,« nam je zaupala negovalka, zaposlena v enem izmed domov v Pomurju.

Mnogim sploh ni jasno, kaj se pravzaprav dogaja, in zato ne preseneča, da nekateri zaposlene sprašujejo, ali je že »Matilda prišla pome«. Hudo je tudi zaposlenim v domovih in zdravstvenih ustanovah, ki ne vedo, kaj naj odgovorijo na vsa vprašanja, ki jih postavljajo stanovalci. Težko je seveda tudi za svojce, ki ne morejo do najdražjih ali jim kakor koli pomagati. V času epidemije je zelo malo družin vzelo svojce k sebi, le kak ducat. Po dostopnih podatkih so štirje s severovzhoda države, od tega trije iz ptujskega doma, kjer ni okuženih, četrta pa iz DSO Ljutomer, ki spada med najbolj ogrožene v državi in je žarišče okužb v tem delu Slovenije.

Nekdanji kriminalist, danes pa svetovno znani zdravilec Stanislav Filipič je z bratom Borutom vzel mamo Marijo iz ljutomerskega doma že nekaj dni po odkritju prvega okuženega stanovalca. »Mislim, da je bilo v petek, 27. 3., ko so odkrili prvo okuženo osebo, in smo mamo želeli takoj odpeljati domov, pa ni šlo. Dejali so, da mora ostati na opazovanju. Ker je pri mizi običajno sedela z okuženo osebo, je sprva niso pustili, dokler ne opravijo dodatnih testiranj. Do torka, 31. 3., je bila osamljena in so jo samo spraševali, kako se počuti, ali ima kakšne bolečine in podobno. Brat Borut je uredil vse, da je zadnjega marca le lahko šla domov, kjer je bila najprej ločena od nas, a ker ni imela nobenih simptomov, je zdaj bolj sproščena in zadovoljna,« nam je razložil Stanislav. Marija, ki je še v domu 21. marca praznovala 79. rojstni dan, dodaja, kako mučno je, ko si osamljen in ne veš, za kaj pravzaprav gre.

Računi vseeno prihajajo​

Po veljavni zakonodaji pa morajo svojci, ki so iz doma vzeli varovanca, zanj plačati polno oskrbnino. V domovih poudarjajo, da sta začasna izselitev starostnikov in oskrba v domačem okolju povsem legitimna pravica vsakega posameznika, morajo pa se zavedati, da vrnitev do konca epidemije v dom ni več mogoča. V ptujskem domu za starejše upajo, da bo država tem ljudem prisluhnila z vsaj delno oprostitvijo plačila oskrbnine.
Svetovno znani zdravilec Stanislav Filipič je mamo Marijo vzel iz doma za starejše. Foto: Oste Bakal
Svetovno znani zdravilec Stanislav Filipič je mamo Marijo vzel iz doma za starejše. Foto: Oste Bakal

V DSO Ljutomer, kjer v zadnjih dneh število okuženih pada, zato so začeli starostnike, ki so bili začasno v Biotermah Mala Nedelja, vračati v dom, upajo, da se bo normalizacija razmer v njihovem domu nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. Zavedajo se, da so stanovalci že dlje izolirani v sobah, ni obiskov svojcev in prostovoljcev, ne morejo se srečevati med seboj. Tudi zaposlenih, ki jih poznajo in so jim prej lahko izpolnili marsikatero željo, je zdaj bistveno manj.


V domu se zavedajo potrebe varovancev po socialnih stikih, zato so se dogovorili, da jih obiskuje diplomantka socialne gerontologije AME Urška Kunčič, ki si zapisuje njihove želje, predvsem pa jih spodbuja, se z njimi pogovarja in po želji vzpostavi videoklic ali telefonski stik s svojci.

Na njihovo prošnjo za pomoč se je odzvala tudi organizatorka socialne mreže iz Murske Sobote Mateja Vavtar, ki se po telefonu pogovarja s stanovalci, ki si to želijo. Ko bodo razmere dopuščale, jih je pripravljena tudi obiskovati. Vsi imajo v sobi nameščene sodobne pametne televizorje, poleg rednih obrokov pa jim postrežejo tudi s kavo, čajem, drugimi napitki in piškoti.
Marija je v domu 21. marca praznovala 79. rojstni dan, zdaj je spet srečna v objemu domačih. Foto: Oste Bakal
Marija je v domu 21. marca praznovala 79. rojstni dan, zdaj je spet srečna v objemu domačih. Foto: Oste Bakal

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije