PORABA ZDRAVIL

Na antidepresivih že vsak 13. Slovenec

Objavljeno 14. april 2019 17.15 | Posodobljeno 14. april 2019 17.15 | Piše: Marija Mica Kotnik

Najpogosteje so jih predpisovali v zasavski regiji, sledita goriška in koroška regija. Za zdravila v povprečju po 234 evrov na leto. Največ receptov napišejo v pomurski regiji.

Med zdravili za bolezni srca in ožilja so največji delež zavzemala zdravila (1,7 milijona receptov) za bolnike s kroničnim srčnim popuščanjem. FOTO: IGOR ZAPLATIL
Če bi sodili po številu izdanih receptov v Sloveniji pred dvema letoma, bi lahko rekli, da so najbolj bolni Prekmurci, ki so v povprečju dobili več kot deset receptov na tisoč prebivalcev, medtem ko je ta številka najnižja v osrednjeslovenski regiji (7,7 recepta na tisoč prebivalcev). Leta 2017 je bilo v Sloveniji izdanih 17,9 milijona receptov za originalna in generična zdravila ter magistralne pripravke v skupni vrednosti dobrih 484 milijonov evrov.

Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 8,7 recepta v vrednosti 234 evrov. Ženske so s skoraj desetimi recepti v vrednosti 238 evrov precej pred moškimi (7,4 recepta v vrednosti 231 evrov). Izdanih je bilo 97 odstotkov zelenih ter slabe tri odstotke belih oziroma samoplačniških. Največkrat so bila predpisana zdravila za bolezni srca in ožilja, zdravila z delovanjem na živčevje so bila na skoraj vsakem petem receptu, zdravila za bolezni prebavil in presnove pa imajo 13-odstotni delež.

Najmanj receptov v osrednji Sloveniji
V letu 2017 je bilo relativno število izdanih receptov največje v pomurski regiji, kjer so zdravniki predpisali 10.714 receptov na tisoč prebivalcev, sledili sta zasavska (9679) in posavska (9501). Najmanj jih je bilo predpisanih v osrednjeslovenski regiji (7727). Povprečje v letu 2017 je bilo 8,7 recepta na tisoč prebivalcev.

V Sloveniji je izdanih povprečno 8673 receptov na 1000 prebivalcev. Največ, 23,5 odstotka nad povprečjem, jih je bilo predpisanih v pomurski regiji, najmanj, 11 odstotkov manj od povprečja, pa v osrednjeslovenski. Pod slovenskim povprečjem po številu predpisanih receptov na 1000 prebivalcev so še gorenjska, goriška in obalno-kraška regija, druge pa so nad povprečjem, izhaja iz poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje o porabi ambulantno predpisanih zdravil v letu 2017.

Utrujena srca

Med zdravili za bolezni srca in ožilja so po obstoječih podatkih največji delež zavzemala tista (1,7 milijona receptov), ki se uporabljajo pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, z najvišjo porabo v posavski in pomurski regiji. Sledijo zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov, za katere je bilo izdanih prek 900.000 receptov, z najvišjo porabo v pomurski in zasavski statistični regiji. Jemlje jih skoraj vsak deveti prebivalec Slovenije.

Manj zdravil brez recepta
Kot kažejo podatki, ki smo jih dobili v družbi IQVIA, se je prodaja zdravil brez recepta (OTC-zdravil) v zadnjih treh letih (povprečno) znižala za 0,8 odstotka, hkrati se je vrednostno, zaradi višjih cen, za tri odstotke povečal prihodek. Te podatke so dobili od veletrgovcev. Lani smo torej v Sloveniji porabili 11,1 milijona zdravil brez recepta, kar je glede na veletrgovčevo ceno znašalo 57,8 milijona evrov. Največji skupini zdravil za samozdravljenje, ki jih lahko v lekarni dobimo brez recepta, so zdravila za lajšanje prehladnih obolenj in proti bolečinam, ki skupno zavzemajo skoraj tretjinski delež med zdravili brez recepta. Sledijo zdravila in izdelki za prebavo, želodčne težave in drisko. »Slovenija je v srednjeevropskem povprečju, na višino izdatkov za OTC-zdravila pa poleg kupne moči prebivalstva in cene zdravil pomembno vpliva organizacija sistema zdravstvenega zavarovanja. V manj razvitih državah, kjer je manj zdravil na voljo na recept brez doplačila, je delež teh izdatkov višji,« pravijo v IQVII.

»Več kot 820.000 receptov je bilo predpisanih za zdravljenje visokega krvnega tlaka, angine pektoris ter stabilnega kroničnega srčnega popuščanja. Od zdravil z delovanjem na živčevje kar 41-odstotni delež v številu receptov pripada analgetikom, psiholeptikom (27,6 odstotka) ter psihoanaleptikom (19,6 odstotka). Najbolj pogosto predpisana učinkovina je bil paracetamol, v skoraj 20-odstotnem deležu, sledita še dva analgetika,« pove dr. Tatja Kostnapfl, ki se na NIJZ ukvarja tudi z analizo podatkov o porabi zdravil.

Pazljivo z zdravili proti bolečinam

image
FOTO: SHUTTERSTOCK
Strokovnjaki opozarjajo, da Slovenci radi segamo po zdravilih proti bolečinam, kar kažejo tudi številke Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čeprav gre tu za dvojnost. Številni ljudje analgetikov nočejo jemati niti takrat, ko bi to resnično lahko storili, drugi pa jih res jemljejo prepogosto, v prevelikih količinah in predvsem predolgo. Zato zdravniki svetujejo, da je analgetik smiselno jemati redno, kadar je bolečina akutna. A se moramo zavedati, da analgetik ne zdravi, zato ga pri kronični bolečini ni smiselno jemati redno, temveč le takrat, ko je bolečina zelo močna. Ne vsak dan, ampak samo dva- do trikrat na teden – manjkrat ga vzamemo, dlje bo učinkoval in močneje bo deloval.

Premalo se zavedamo, da ima lahko vsaka tableta, ki jo vzamemo brez potrebe, neželene učinke. Tako se neželeni učinki na primer nesteroidnih antirevmatikov lahko pokažejo kot poslabšanje delovanja ledvic in srca, pogosto se pojavljajo tudi stranski učinki na prebavilih, vse od blagih vnetij sluznice prebavil do hudih krvavitev.

Pri jemanju je vsekakor treba biti previden, opozarjajo zdravniki, ter poskusiti najprej odstraniti vzrok za bolečino. Kadar ga ni moč odstraniti ali traja dlje, na primer po poškodbi, kjer se lahko tkiva celijo več tednov, pridejo analgetiki še kako prav. Če jih vzamemo le občasno, ni nič narobe, pravijo zdravniki.

9 receptov v povprečju porabi prebivalec Slovenije na leto.

Vse več antidepresivov

Anksiolitiki so zdravila za lajšanje občutka strahu in vznemirjenosti in so že vrsto let med najpogosteje predpisanimi podskupinami zdravil med psiholeptiki. Trend njihove porabe v zadnjih 15 letih postopno pada, pravi sogovornica. Zato pa se je število receptov z antidepresivi v primerjavi z letom prej povišalo za dva odstotka. Najpogosteje so jih predpisovali v zasavski regiji, sledita goriška in koroška. Povprečno je antidepresive prejemal vsak 13. prebivalec Slovenije oziroma skoraj sedem odstotkov populacije.

Zeleni recept velja za zdravila, pri katerih se stroški delno ali v celoti krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, beli je namenjen predpisovanju zdravil, ki jih v celoti plačamo sami, a recept potrebujemo.

V skupini zdravil za bolezni prebavil in presnove je bila v letu 2017 poraba za tri odstotke višja kot v letu prej, najpogosteje so predpisovali tista za kislinsko pogojene bolezni, za katere je bilo izdanih več kot 925.000 receptov, predvsem zdravila za zdravljenje peptične razjede in refluksne bolezni. Najvišja poraba je bila v podravski regiji.

Sledijo zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. Več kot 850.000 receptov je bilo leta 2017 predpisanih za to skupino različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija sladkorja v krvi, od tega za peroralne antidiabetike (najvišja poraba je bila v zasavski regiji) ter inzuline in analoge (prav tako v zasavski regiji). Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni prejema dobrih pet odstotkov Slovencev.

850.000 receptov so leta 2017 predpisali sladkornim bolnikom.

Podatki NIJZ kažejo, da pogostost predpisovanja zdravil s starostjo narašča. Opazno poraste po 60. letu, po 70. pa se začne strmo vzpenjati, medtem ko je največja poraba pri starejših od 85 let. Do desetega leta starosti so jih pogosteje predpisovali dečkom, v drugih starostnih skupinah pa ženskam.
Deli s prijatelji