NE PIŠE SE NAM DOBRO

Kandidati iskreno: takšne pokojnine nas čakajo čez 20 let

Politične stranke imajo vsaka zase nekatere rešitve. Ali jih bodo dale na mizo in dosegle dogovor, je drugo vprašanje.
Fotografija: Starejši par na klopci v Ljubljani, 15.oktobra 2013. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Starejši par na klopci v Ljubljani, 15.oktobra 2013. FOTO: Jure Eržen, Delo

Pred vrati so evropske volitve, ki se jih bomo v Sloveniji lahko udeležili 26. maja. Nosilce list političnih strank smo vprašali, ali so v stranki naredili kakšne projekcije v zvezi s pokojninsko dobo v prihodnosti. Kdaj bi se lahko čez 20–30 let upokojevali in kolikšne bodo pokojnine? Prosili smo jih za konkretne odgovore. 

V celoti objavljamo njihove odgovore. Kdo vas je najbolj prepričal?


Angelika Mlinar. FOTO: Leon Vidic, Delo
Angelika Mlinar. FOTO: Leon Vidic, Delo

Angelika Mlinar (SAB): Te izračune lahko verodostojno pripravijo samo pristojne institucije, pa še te izjemno težko, saj je razvoj izjemen, svet se hitro spreminja, zato je težko zares predvideti, kako se bo v dobi vse večje digitalizacije razvijalo delo in ali bo delo in s tem upokojevanje ostalo tako, kot ga poznamo danes. Pred nami so veliki izzivi, s katerim se bo soočila vsa EU in svet, in o tem smo v Evropskem parlamentu tudi že razpravljali.

Sicer pa je ne glede na to, kdaj naj bi se v prihodnosti upokojevali, nujno že danes dvigniti pokojnine, da zagotovimo obstanek pokojninskega sistema. Če bodo pokojnine ostale tako nizke, kot jih imajo mnogi sedaj, bodo pokojninski sistem tisti, ki se šele bodo upokojevali, razumeli kot preveč krivičen in se zato morda odločili, da se solidarnosti ne gredo več – in potem bi resnično imeli velik problem.

Pokojnine lahko dvignemo na več načinov: v SAB predlagamo dvig odstotka za odmero pokojnin, EU pa z evropskimi sredstvi Sloveniji pomaga tudi dvigniti plače, kar na koncu pomeni tudi višje pokojnine. Zato je treba ohraniti povezovanje v EU, izkoristiti, kar nam nudi – kar pa bomo lahko le, če bomo dvignili tudi vpliv Slovenije v EU in uveljavili naša stališča.

Tanja Fajon. FOTO: Jože Suhadolnik
Tanja Fajon. FOTO: Jože Suhadolnik

Tanja Fajon (SD): Osnova za razmislek in razpravo o bodočem pokojninskem sistemu in njegovi vzdržnosti je Bela knjiga o pokojninah. Končna vizija in možnosti pokojninskega modela pa bodo znane tudi v odvisnosti od rezultata na volitvah v Evropski parlament, saj z odločitvijo o poslancih odločamo tudi o tem, ali bo v EU več solidarnosti in doslednosti pri pobiranju davkov (tudi korporacij) in s tem več sredstev za pokojnine ali pa bo to prepuščeno vsakemu posebej, kot to vidi evropska desnica.

Žiga Turk. FOTO: Leon Vidic, Delo
Žiga Turk. FOTO: Leon Vidic, Delo

Žiga Turk (NSi): Nova Slovenija ima izdelane zelo konkretne predloge za pokojninsko reformo, podprte z natančnimi izračuni. Če povzamem, je bistvena uvedba obveznega naložbenega drugega stebra, ki je v lasti posameznika in je tudi predmet morebitnega dedovanja ter najnižja višina starostne pokojnine nad pragom revščine (danes 635 evrov, v času zapisa reforme 617 evrov). V NSi ne podpiramo višanja upokojitvene starosti nad 65 let. Naš predlog pokojninske reforme najdete na tej povezavi, in sicer od strani 86 do 141.

Violeta Tomić. FOTO: Blažž Samec, Delo
Violeta Tomić. FOTO: Blažž Samec, Delo

Violeta Tomić (Levica): Naš cilj je, da bi bil srednji odmerni odstotek za pokojnino za polno delovno dobo 70 % plače (zdaj je 57 %). Da bi to dosegli, bomo morali za pokojnine odmeriti 15 % BDP (zdaj smo pod 10 %). To bi financirali z dvigom prispevka delodajalcev za pokojnine in ustanovitvijo demografskega sklada, v katerega bi po našem predlogu prenesli vse državno premoženje. Presežke bi investiral, po letu 2040 pa začel izplačevati dividende v pokojninsko blagajno.

Zmago Jelinčič. FOTO: Roman Šipić
Zmago Jelinčič. FOTO: Roman Šipić

Zmago Jelinčič (SNS): Pripravili smo video projekcijo o pokojninski dobi o prihodnosti, ki kaže da se čez 20-30let ne bomo upokojevali, ampak bomo delali do smrti. Višina pokojnine bo odvisna od evropskih birokratov ki jih bodo lobisti velikih podjetji kupovali po dolgem in po čez.

Igor Šoltes. FOTO: Jože Suhadolnik
Igor Šoltes. FOTO: Jože Suhadolnik

Igor Šoltes (Desus): Zanašam se na uradne podatke in logično presojo. Slovenija se hitro stara in dejstvo je, da s formulo, po kateri danes obračunavamo pokojnine, čez 20, 30 let ne bomo več imeli pokojnin, ki bodo omogočale življenje na varni strani praga revščine. Podobno seveda velja za Evropo v celoti. Slovenija potrebuje nove vire sredstev za pokojninsko blagajno in nov model financiranja tega zahtevnega področja. Demografski sklad, ki ga obljublja že več vlad zapored, mora priti na mizo aktualne vlade in državnega zbora in ne sme (pro)pasti zaradi strankarskih nasprotovanj. Dostojne pokojnine nimajo političnega predznaka, varnost v jeseni življenja tudi ne.

Milan Zver. FOTO: Jure Eržen, Delo
Milan Zver. FOTO: Jure Eržen, Delo

Milan Zver (SDS, SLS): V Slovenski demokratski stranki se zavedamo demografskih trendov, prav tako vemo, da imamo v Sloveniji približno 620.000 upokojencev in da je letni prirast starostnih upokojencev v letih, kadar ni napovedana pokojninska reforma, približno 5000. Prav zato smo predlagali ustanovitev nacionalnega pokojninskega sklada, v katerem bi bilo zbrano celotno slovensko premoženje in iz katerega bi se nato tudi črpalo sredstva za pokojnine, ki bi končno lahko bile dostojne.

Irena Joveva. FOTO: Jože Suhadolnik
Irena Joveva. FOTO: Jože Suhadolnik

Irena Joveva (LMŠ): Projekcije pripravljajo vladne službe in pristojna ministrstva. O njihovi verodostojnosti ne dvomimo, zato ne potrebujemo lastnih projekcij. V stranki LMŠ smo že v koalicijski pogodbi zapisali, da morajo pokojnine zagotavljati varno in dostojno življenje upokojenk in upokojencev.  Pokojninski sistem zajema družbo v najširšem pomenu. Nanaša se na sedanje in prihodnje generacije upokojencev. Sredstva, vezana na pokojnine, imajo velik vpliv na državne finance. Sprememba pokojninskega sistema zahteva široko družbeno soglasje, ki vključuje že upokojene, prihodnje upokojene in vso aktivno (delovno) populacijo ter vse socialne partnerje. Pri tem je nujno treba začeti z ureditvijo položaja mladih v družbi kot enakovrednega in pomembnega stebra družbe, ki z drugimi deli družbe zagotavlja stabilnost ter vzdržnost tako pokojninskega kakor tudi drugih ključnih družbenih sistemov. Glede na to je treba izvesti popravke v sedanjem pokojninskem sistemu in čim prej priti do konsenza o izvedbi večjih sprememb ter nadgradenj pokojninskega sistema, ki bo dolgoročno finančno vzdržen.«

Iz stranke SMC nam odgovorov niso posredovali.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije