ČEBELARSTVO
FOTO: Srečkov gozdni med je šampion
Na 13. ocenjevanju medu v okviru sejma Agra kar 111 vzorcev. Sodelovali tudi slovaški, hrvaški in črnogorski čebelarji.
Odpri galerijo
Iz Slovenije je med v ocenjevanje poslalo 72 podjetij oziroma čebelarjev, drugi so bili iz tujine. FOTOGRAFIJI: Oste Bakal
GORNJA RADGONA – Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni je v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra 2019 potekalo že 13. ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednica Amalija Božnar ter Andreja Kandolf Borovšak, Dragan Bubalo, Franc Tratnjek, Primož Božnar in Jakob Madjar, je ocenila 111 vzorcev, ki jih je poslalo 83 čebelarjev oziroma podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške in Črne gore. Ocenjevalna komisija jih je pregledovala po veljavnem pravilniku Čebelarske zveze Slovenije, kar pomeni, da so bile na vseh predhodno opravljene meritve vsebnosti vode in elektrolitske prevodnosti.
Nagrajen je bil 101 vzorec medu, in sicer 12 akacijevih, 16 cvetličnih, 31 gozdnih, dva smrekova, sedem hojevih, pet lipovih in kostanjev. Podeljenih je bilo 50 zlatih, 38 srebrnih in 13 bronastih odličij, brez je ostalo le deset ocenjenih vzorcev. »Glede na letošnjo sezono lahko organizatorju čestitamo, da mu je uspelo dobiti tako veliko prijav. Vesela sem, da toliko čebelarjev zaupa med v ocenjevanje, saj smo prav v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni pred več kot 20 leti začeli vseslovensko ocenjevanje. Kar 50 zlatih medalj kaže na to, da čebelarji, ki pošiljajo med na analizo, znajo prepoznati sortnega. Poudariti moram namreč, da komisija na senzoričnem ocenjevanju prepoznava in ocenjuje tipične senzorične značilnosti posamezne vrste, in tu ne gre za določanje kakovosti po sestavi. Tudi med brez odličja je lahko zelo kakovosten, vendar brez izraženih senzoričnih lastnosti v kategoriji, kamor je bil prijavljen. Letošnje ocenjevanje je bilo prav posebno, saj so člani ocenjevalne komisije svoje ocene prvič vpisovali neposredno v računalniški program,« je povedala Amalija Božnar.
Najvišje priznanje, naslov šampiona, je prejel med z najvišjim številom doseženih točk med vsemi ocenjenimi vzorci, to pa je bil gozdni med pridelovalca Srečka Mazgana iz Radelj ob Dravi. Prvaki vrste so postali: akacijev med (Peter Kolar, Ptujska Gora); cvetlični (Čebelarstvo Vidovič, Lovrenc na Dravskem polju); gozdni (Srečko Mazgan, Radlje ob Dravi); hojev (Vinko Košir, Borovnica), lipov (Kristjan Kavčič, Ankaran) in kostanjev med (Čebelarstvo Kimovec, Šenčur).
50 zlatih medalj so podelili.
Nagrajen je bil 101 vzorec medu, in sicer 12 akacijevih, 16 cvetličnih, 31 gozdnih, dva smrekova, sedem hojevih, pet lipovih in kostanjev. Podeljenih je bilo 50 zlatih, 38 srebrnih in 13 bronastih odličij, brez je ostalo le deset ocenjenih vzorcev. »Glede na letošnjo sezono lahko organizatorju čestitamo, da mu je uspelo dobiti tako veliko prijav. Vesela sem, da toliko čebelarjev zaupa med v ocenjevanje, saj smo prav v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni pred več kot 20 leti začeli vseslovensko ocenjevanje. Kar 50 zlatih medalj kaže na to, da čebelarji, ki pošiljajo med na analizo, znajo prepoznati sortnega. Poudariti moram namreč, da komisija na senzoričnem ocenjevanju prepoznava in ocenjuje tipične senzorične značilnosti posamezne vrste, in tu ne gre za določanje kakovosti po sestavi. Tudi med brez odličja je lahko zelo kakovosten, vendar brez izraženih senzoričnih lastnosti v kategoriji, kamor je bil prijavljen. Letošnje ocenjevanje je bilo prav posebno, saj so člani ocenjevalne komisije svoje ocene prvič vpisovali neposredno v računalniški program,« je povedala Amalija Božnar.
Med 111 vzorci je kar 101 prejel odličje.
Najvišje priznanje, naslov šampiona, je prejel med z najvišjim številom doseženih točk med vsemi ocenjenimi vzorci, to pa je bil gozdni med pridelovalca Srečka Mazgana iz Radelj ob Dravi. Prvaki vrste so postali: akacijev med (Peter Kolar, Ptujska Gora); cvetlični (Čebelarstvo Vidovič, Lovrenc na Dravskem polju); gozdni (Srečko Mazgan, Radlje ob Dravi); hojev (Vinko Košir, Borovnica), lipov (Kristjan Kavčič, Ankaran) in kostanjev med (Čebelarstvo Kimovec, Šenčur).
