40 METROV VISOK

Džamija v Ljubljani postavljena: iz minareta se bo slišalo ... (VIDEO, FOTO)

Objavljeno 03. februar 2020 13.28 | Posodobljeno 03. februar 2020 20.20 | Piše: N. Č.

Finančno so najbolj pomagali Katarci, Slovenci pa prispevali štiri milijone evrov.

24 metrov visoka džamija in 40-metrski minaret. FOTO: Igor Mali, Slovenske novice
Muslimanski kulturni center v Ljubljani bo v prihodnjih dneh odprl vrata vernikom, ki bodo naposled dobili svoj prostor. Doslej so denimo ob večjih praznikih, kot je bajram, molili v športnih dvoranah, tokrat pa bo po besedah muftija Nedžada Grabusa molitev potekala elegantneje in znotraj pravega sakralnega objekta, ki je v obliki kocke. Ob njem samostojno stoji 40 metrov visok minaret.


Ali bo v džamiji dovolj prostora za vse vernike?


image
Ploščad bo tudi namenjena molitvi, saj se lahko betonske plošče dvignejo. Na levi je tudi umivalnica. FOTO: Igor Mali, Slovenske novice
V Sloveniji je po besedah Grabusa neuradno okoli 80.000 muslimanov, čeprav se jih po po popisu iz leta 2002 za pripadnike islamske veroizpovedi izreklo 47.488 državljanov Slovenije. Ali bo v ljubljanski džamiji, ki je edina v Sloveniji, dovolj prostora za vse vernike, pa arhitekti niso prepustili naključju. Džamija ima veliko športno večnamensko dvorano, in ker je obrnjena proti Meki, najsvetejšemu kraju islama, kjer se je rodil prerok Mohamed, bo namenjena tudi molitvi. Doslej so bili muslimani pri molitvah prepuščeni večjim športnim dvoranam in manjšim prostorom islamskega centra, molitve pa so izvajali vsakodnevno že zadnjih 70 let.

Zemljišče ob Parmovi ulici, kjer danes stoji džamija, so kupili leta 2008. Dan pred podpisom pogodbe je bil takratni ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek prepričan, da župan Zoran Janković muslimanom z zemljiščem za džamijo prodaja mačka v žaklju, česar se je ob današnji javni predstavitvi spomnil mufti Grabus in Jazbinška pozval, naj si zdaj pride pogledat tega mačka.

Zakaj moški in ženske ne molijo skupaj? »Če bi ženske molile pred moškimi, bi lahko moškemu padlo kaj na pamet. Včasih imajo moški čudno domišljijo,« je povedal Nevzet Porić. »Ženske so v džamiji ločene od moških zaradi praktičnih razlogov.«


Največ težav so imeli z ulico, ki pelje do džamije


Po besedah muftija jim je več skrbi kot gradnja džamije povzročala uličica, ki pelje do nje. Kar šest let so se ukvarjali z ureditvijo njenega lastništva. S sosedi so imeli vselej korekten odnos in želijo si, da bo tako tudi ostalo.


Iz minareta bo tiho donela molitev


image
Notranjost džamije. Na desni z arabskimi črkami piše Alah, na levi Mohamed. FOTO: Blažž Samec, Delo
Na vprašanje, kako bo z molitvami iz minareta, pa Grabus pravi, da bodo potekale petkrat na dan, pri tem pa se bodo trudili, da ne bi z njo motili okoliških prebivalcev. Molitev ne bo močno odmevala, saj je tudi arhitektura sama tako zasnovana, hkrati pa bo glasnost na sobni jakosti oziroma kot je dejal mufti, se bo molitev slišala le na dvorišče Muslimanskega kulturnega centra.

image
Športna dvorana in telovadnica bosta poleg garaže v uporabi tudi za komercialne namene. FOTO: Blažž Samec, Delo


Verniki bodo molili lahko v džamiji, v telovadnici in tudi na zunanji ploščadi med džamijo in izobraževalno stavbo z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.

image
Zgornji prostori džamije, kjer bodo lahko molile ženske. FOTO: Blažž Samec, Delo
Vse objekte povezuje kletna etaža, kjer so parkirišča, športna dvorana, predavalnica za 200 slušateljev, restavracija ... Garaža in telovadnico bodo dajali v najem tudi za komercialne namene.


Slovenci namenili štiri milijone evrov


V džamijo so vložili okoli 34 milijonov evrov, od tega z največjim finančnim prispevkom iz Katarja (28 milijonov), okoli štiri milijone so prispevali slovenski verniki in dva milijona preostali donatorji. Na vprašanje, ali bodo Katarci želelo kaj v zameno, menda se zanimajo za investicije v Sloveniji, predvsem na področju turizma in zdravstva, pa je Grabus odgovoril z omembo misijonarja z Madagaskarja Pedro Opeko, ki da mu Slovenija tudi izdatno pomaga.

image
Z leve: tajnik Islamske skupnosti v Ljubljani Nevzet Porić in mufti Nedžad Grabus. FOTO: Igor Mali, Slovenske novice
Kot je dejal tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, nikomur niso ostali dolžni niti centa in ga veseli, da je bila džamija že deležna velikega navdušenja. Prepričan je, da bo arhitekturni biro Bevk-Perović v prihodnje dobil kakšno nagrado.


Svinjske glave na gradbišču


Večjih incidentov od leta 2013, ko so položili temeljni kamen, ne pomnijo. Grabus je spomnil na dogodek iz leta 2016, ko je na gradbišču nekdo odvrgel svinjske glave, Porić pa je dodal, da tudi ni bilo večjih delovnih nesreč.

image
Spodaj pod džamijo in izobraževalno stavbo bo restavracija z zunanjo teraso. FOTO: Igor Mali, Slovenske novice


Vsi upajo, da bo džamija prispevala k boljši identifikaciji in integraciji muslimanov v Sloveniji, ukvarjajo pa se že z navalom organiziranih skupin, ki si želijo ogledati ta sodobni muslimanski arhitekturni biser v Ljubljani. Popolnega naslova, kjer stoji džamija, še nimajo. Številka na Džamijski ulici bo znana v kratkem.
Deli s prijatelji