ALIBI ZA VLADO

Boj s koronavirusom v Sloveniji: strokovnjaki spregovorili in nekaterim ne bo všeč, kar so povedali o njih

V Sloveniji se je strokovna skupina za covid 19 preveč »združila z vlado«, kar je Alojz Ihan označil za napako.
Fotografija: Mateja Logar, vodja strokovne skupine, ki je na tem mestu nasledila Bojano Beović. FOTO: Igor Mali
Odpri galerijo
Mateja Logar, vodja strokovne skupine, ki je na tem mestu nasledila Bojano Beović. FOTO: Igor Mali

Vidni znanstveniki so na okrogli mizi z naslovom Epidemija in znanost(i) poudarili, da bi morali imeti pri vodenju epidemije covida 19 glavno besedo v Sloveniji epidemiologi. Nekateri izmed sodelujočih so prevladovanje infektologov v strokovni skupini za covid 19 in nejasno določitev ločnice med skupino ter politiko označili za napako.

Prevladovanje infektologov v strokovni skupin za covid 19 pri ministrstvu za zdravje po mnenju epidemiologa in nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) Ivana Eržena pomeni, da želi imeti vlada »alibi za odločitve, ki jih je skupina predlagala ali pa ne«. Številni ukrepi za obvladovanje epidemije covida 19 so bili po njegovi oceni dvomljivega uspeha, saj so bili ljudje zbegani, ko so sledili spreminjanju odlokov in nelogičnim ukrepom. Izrazil je tudi nasprotovanje obveznemu cepljenju, saj bi se v primeru uveljavitve obveznega cepljenja v tem trenutku proti različici omikron zaščitili čez nekaj mesecev.

Preveč združeni z vlado

Tudi imunolog Alojz Ihan se je strinjal, da bi morali v vsaki državi vodenje epidemije prevzeti epidemiologi. V Sloveniji se je po njegovih besedah strokovna skupina za covid 19 preveč »združila z vlado«, kar je označil za napako. Sam je sicer v času epidemije imel občutek, da so bili epidemiologi »nenavadno tiho«.

Epidemiologinja Alenka Kreigher je bila kritična do »vodenja epidemije s strani infektologov«. Razlog v prevladovanju infektologov v strokovni skupini je sicer iskala v tem, da se je vseskozi poudarjalo, da je pred posledicami covida 19 treba obvarovati zdravstvo. Ta argument je sicer ne prepriča, saj je epidemija problem celotne družbe. Vlogo komunikacije s prebivalci bi morali po njenem mnenju prevzeti epidemiologi.

Na vprašanje, ali bi morali biti epidemiologi bolj glasni, je odgovorila, da ne: »Glasnost ni tista, ki nas pripelje do boljšega izida.« Spomnila je, da so bili v Sloveniji pripravljeni načrti ravnanja v epidemijah, še preden je prišlo do epidemije covida 19.

Ihan se je ob tem spraševal, zakaj epidemiologi javnosti niso predstavili teh dokumentov. Sam je pogrešal takšne razlage.

Kreigherjeva je pojasnila, da je bilo na začetku epidemije med drugim določeno, da lahko epidemiologi domovom za starejše svetujejo šele, ko se v posameznem domu pojavi primer okužbe s koronavirusom, čeprav bi lahko probleme reševali že vnaprej. »Nekdo bo moral prevzeti odgovornost, da so domovi postali take vrste institucija, v kateri ni pogojev, da bi zdravi ostali zdravi,« je spomnila na širjenje koronavirusa v domovih za starejše v prvem valu epidemije.

Resnica o ivermektinu

Onkolog Matjaž Zwitter je komentiral tudi uporabo zdravila ivermektin, ki je v javnosti pred časom sprožilo burne odzive. Gre za zdravilo, ki se uporablja proti parazitom, na spletu pa se pojavljajo številni pozivi k uporabi zdravila za zdravljenje covida 19. Infektolog Janez Tomažič je pred časom pojasnil, da v laboratoriju zdravilo deluje in učinkovito ustavi razmnoževanje koronavirusa, vendar bi pri človeku morali uporabiti prevelike odmerke, ki bi bili nevarni za zdravje.

Zwitter je zdravniški recept za uporabo ivermektina izdal več bolnikom s covidom 19, ki so šli zdravilo iskat na Hrvaško. »Vsem tem bolnikom je šlo zelo dobro, noben ni imel nekih strašnih stranskih učinkov, žalostno je, da je pri nas ivermektin prepovedan,« je dejal.

Na njegove besede se je odzval Ihan, ki je spomnil, da so uporabi omenjenega zdravila pri zdravljenju covida 19 nasprotovali infektologi po vsem svetu. Ob tem je poudaril, da se infektologi izobražujejo vse življenje, da vsakodnevno zdravijo bolnike in zato ni pošteno razmišljanje, da »so v času epidemije covida 19 spremenili svoj značaj in iz prizadevnih zdravnikov postali škodoželjni«.

Farmacevt Borut Štrukelj pa je nato povedal, da sta skupaj s Zwitterjem v Sloveniji poskušala opraviti študijo o učinkovitosti ivermektina pri zdravljenju covida 19, a infektologi pri tem niso želeli sodelovati. Študijo bi moral po njuni oceni voditi infektolog, saj sta sama strokovnjaka na drugih področjih.

Okrogla miza Epidemija in znanost(i) je v sredo potekala v okviru cikla okroglih miz Agon(ija) epidemije, ki so jih zasnovali pobudniki z Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas