KAKO BOGATI SO
Bodo maske dokončno padle?
Premoženje funkcionarjev je bilo že večkrat na tapeti, a do danes še ni bilo sprememb. Je zdaj čas zanje?
Odpri galerijo
Zmago Jelinčič Plemeniti. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Verjetno se še spomnite akcije Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki se je pred leti lotila premoženja vodij parlamentarnih strank (funkcionarji ji morajo redno poročati o svojem premoženju in njegovih spremembah). Po njej sta najbolj odmevala primera aktualnega predsednika vlade Janeza Janše in zdajšnjega župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića, ki s svojimi pojasnili KPK nista prepričala. Kar se tiče večje transparentnosti v tem smislu, se od takrat ni spremenilo praktično nič. Tako premoženje tudi najvišjih funkcionarjev v državi v Sloveniji ni javno. A to se utegne kmalu spremeniti, saj je v zadnjih dneh iz državnega zbora prišla pobuda po večji transparentnosti.
Stranka SNS, ki je v opoziciji, a je z glasovi zvesta koaliciji (zanimivo dejstvo, ko že govorimo o premoženju: cenik za glasove SNS je pred časom, ko je omenjena stranka pomagala prejšnji vladi, objavil premier Janez Janša), je vladi podala pobudo, da bi bilo premoženje sodnikov in tožilcev vsem dostopno na vpogled. Pri tem v stranki, ki jo vodi Zmago Jelinčič Plemeniti, za primer navajajo sosedo Hrvaško. Južni sosedi so sodnike in tožilce res razgalili, treba pa je omeniti, da so Hrvati, vsaj, kar se transparentnosti tiče, korak pred Slovenijo. Pri njih na spletnem portalu sukobinteresa.hr objavljajo premoženjske kartice (po hrvaško imovinske kartice), iz katerih je razvidno vse premoženje funkcionarjev (poslancev, direktorjev javnih podjetij, po novem pa je mogoče priti tudi do podatkov o premoženju tožilcev in sodnikov).
Če v SNS predlagajo, da lahko čisto vsak na zahtevo vpogleda v premoženje sodnikov in tožilcev, ali to pomeni, da se zavzemajo tudi za razkritje premoženja vseh funkcionarjev, tudi poslancev, ki v državnem zboru s svojimi glasovi odločajo, ali bo zakon sprejet ali bo padel, in ki so pogosto deležni obiska lobistov. Iz poslanske skupine SNS so nam odgovorili: »O tem še nismo razpravljali v okviru poslanske skupine, zato našega stališča na žalost še ne moremo sporočiti.«
Vlada bo na pobudo SNS odgovorila v poslovniškem roku, so nam odgovorili iz vladnega urada za komuniciranje in dodali, »da se zavzemamo za transparentnost delovanja in poslovanja«.
Vse tri poslance SNS – Zmaga Jelinčiča Plemenitega, Janija Ivanušo in Dušana Šiška –, ki jih očitno zanima premoženje sodnikov in tožilcev, smo 6. maja prosili za razkritje podatkov o njihovem osebnem premoženju (na vprašanja smo jih vnovič opozorili 14. maja). Odgovorov do danes še nismo prejeli. Ko jih bomo, jih bomo objavili.
V Sloveniji funkcionarji o svojem premoženju poročajo Komisiji za preprečevanje korupcije ob nastopu mandata in ob njegovem prenehanju (prav tako je treba javiti vsako spremembo v 30 dneh od nastanka), vendar dostop do teh podatkov ni javen. Zavezanci so (seznam smo prevzeli s spletne strani KPK):
– poklicni funkcionarji,
– člani državnega sveta,
– nepoklicni župani in podžupani (ne pa tudi občinski svetniki),
– uradniki na položaju – to so generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, – predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb, osebe s posebnimi pooblastili v Banki Slovenije, načelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki občinskih uprav,
– poslovodne osebe – to so direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, pravnih oseb, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost, javnih podjetij, gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv,
– osebe, odgovorne za javna naročila – to so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila in osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 evrov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti; za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku;
– uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov javnih naročil,
– člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv,
– državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, in katerih dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo.
Poleg omenjenih še določene osebe iz slabe banke DUTB, Slovenskega državnega holdinga (SDH), Slovenskih državnih gozdov in Študentske organizacije, izredni upravitelji in drugi.
Stranka SNS, ki je v opoziciji, a je z glasovi zvesta koaliciji (zanimivo dejstvo, ko že govorimo o premoženju: cenik za glasove SNS je pred časom, ko je omenjena stranka pomagala prejšnji vladi, objavil premier Janez Janša), je vladi podala pobudo, da bi bilo premoženje sodnikov in tožilcev vsem dostopno na vpogled. Pri tem v stranki, ki jo vodi Zmago Jelinčič Plemeniti, za primer navajajo sosedo Hrvaško. Južni sosedi so sodnike in tožilce res razgalili, treba pa je omeniti, da so Hrvati, vsaj, kar se transparentnosti tiče, korak pred Slovenijo. Pri njih na spletnem portalu sukobinteresa.hr objavljajo premoženjske kartice (po hrvaško imovinske kartice), iz katerih je razvidno vse premoženje funkcionarjev (poslancev, direktorjev javnih podjetij, po novem pa je mogoče priti tudi do podatkov o premoženju tožilcev in sodnikov).
Javno tudi premoženje politikov?
Če v SNS predlagajo, da lahko čisto vsak na zahtevo vpogleda v premoženje sodnikov in tožilcev, ali to pomeni, da se zavzemajo tudi za razkritje premoženja vseh funkcionarjev, tudi poslancev, ki v državnem zboru s svojimi glasovi odločajo, ali bo zakon sprejet ali bo padel, in ki so pogosto deležni obiska lobistov. Iz poslanske skupine SNS so nam odgovorili: »O tem še nismo razpravljali v okviru poslanske skupine, zato našega stališča na žalost še ne moremo sporočiti.«
Vlada bo na pobudo SNS odgovorila v poslovniškem roku, so nam odgovorili iz vladnega urada za komuniciranje in dodali, »da se zavzemamo za transparentnost delovanja in poslovanja«.
Molk poslancev
Vse tri poslance SNS – Zmaga Jelinčiča Plemenitega, Janija Ivanušo in Dušana Šiška –, ki jih očitno zanima premoženje sodnikov in tožilcev, smo 6. maja prosili za razkritje podatkov o njihovem osebnem premoženju (na vprašanja smo jih vnovič opozorili 14. maja). Odgovorov do danes še nismo prejeli. Ko jih bomo, jih bomo objavili.
Kdo mora protikorupcijski komisiji poročati o svojem premoženju?
V Sloveniji funkcionarji o svojem premoženju poročajo Komisiji za preprečevanje korupcije ob nastopu mandata in ob njegovem prenehanju (prav tako je treba javiti vsako spremembo v 30 dneh od nastanka), vendar dostop do teh podatkov ni javen. Zavezanci so (seznam smo prevzeli s spletne strani KPK):
– poklicni funkcionarji,
– člani državnega sveta,
– nepoklicni župani in podžupani (ne pa tudi občinski svetniki),
– uradniki na položaju – to so generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, – predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb, osebe s posebnimi pooblastili v Banki Slovenije, načelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki občinskih uprav,
– poslovodne osebe – to so direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, pravnih oseb, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost, javnih podjetij, gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv,
– osebe, odgovorne za javna naročila – to so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila in osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 evrov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti; za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku;
– uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov javnih naročil,
– člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv,
– državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, in katerih dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo.
Poleg omenjenih še določene osebe iz slabe banke DUTB, Slovenskega državnega holdinga (SDH), Slovenskih državnih gozdov in Študentske organizacije, izredni upravitelji in drugi.
