Bodo evropski poslanci ustavili premikanje ure?

STRASBOURG – Evropski poslanci so danes v Strasbourgu sprejeli resolucijo, s katero od Evropske komisije zahtevajo, da temeljito prouči učinke premika ure dvakrat letno. Resolucijo je podprlo 384 poslancev, proti jih je glasovalo 153, 12 pa jih je bilo vzdržanih. Kot so zapisali na spletni strani Evropskega parlamenta, pobude državljanov pričajo, da so ljudje zaskrbljeni zaradi premika ure ob začetku in koncu poletnega časa, kar se zgodi marca in oktobra. Številne študije niso prišle do skupnega sklepa, vendar pa ugotavljajo negativen učinek na zdravje ljudi, so zapisali v resoluciji. Komisijo so tako pozvali, naj temeljito prouči direktivo o poletnem času, ki je začela veljati leta 2001, in pripravi ustrezne spremembe, če bodo te potrebne. Obstoječa direktiva predvideva usklajen datum in čas za začetek poletnega časa po celotni EU, namen tega pa je učinkovitejše delovanje notranjega trga.

Za ukinitev premikanja ure se zavzema tudi evropski poslanec iz Slovenije Igor Šoltes (Zeleni), ki je po sprejetju resolucije na twitterju zapisal, da je resolucija sprejeta, a ne prinaša takojšnje ukinitve spremembe ure. 
 

Gospodarstvo prestavitev ure stane do 100 milijard evrov

Veliko je študij in raziskav, ki dokazujejo, da prestavljanje ure povzroča velike težave. Med drugim navajajo, da se takoj po prestavitvi ure v cestnem prometu zgodi za 30 odstotkov več prometnih nesreč, gospodarstvo pa prestavitev ure stane do 100 milijard evrov. Tudi Karin Kadenbach pravi, da prestavljanje ure ne prinaša nikakršnega veselja. Oba evropska poslanca iz Avstrije se strinjata, da je na ravni EU treba ohraniti enotno ureditev, zato ne pride v poštev, da bi nekatere članice prestavljanje ure ohranile, druge pa bi ga ukinile oziroma bi nekatere članice izbrale zimski čas, nekatere pa poletnega.
 

Hudi negativni učinki na zdravje

Poslanci bodo o predlogih za spremembe odločali na podlagi ugotovitev raziskave, ki je bila oktobra lani narejena po naročilu Evropskega parlamenta. Ta je pokazala, da so prihranki zaradi manjše rabe luči marginalni, kajti kar se prihrani pri razsvetljavi, se porabi pri ogrevanju. Študija je prav tako pokazala, da so negativni učinki na zdravje »hujši«, kot je veljalo do zdaj. Raziskovalci prav tako navajajo, da odprava direktive o poletnem času ne bi avtomatsko ukinila poletnega časa v EU, odpravila bi samo enotno ureditev za vso EU in pristojnost za odločanje vrnila državam članicam. Vsaka država članica bi se v tem primeru lahko sama odločala, kateri čas bo imela. Odločitev za prevzem poletnega časa vse leto, bi potegnila s seboj tudi potrebo po spremembi časovne cone, pa poroča Mladina.