Bo po kaotičnem soočenju nocoj udarila nova afera? Analitika ocenjujeta, kaj lahko pričakujemo

Kaotično dogajanje na včerajšnjem predvolilnem soočenju na Televiziji Slovenija, je tudi po mnenju političnih analitikov preseglo meje dobrega okusa. Andraž Zorko in Rok Čakš sta podala svoje videnje dogodkov v oddaji, ki jo je vodil Igor Pirkovič, iz nje pa so predčasno odkorakali Zmago Jelinčič, Luka Mesec, Tanja Fajon, Ljubo Jasnič, Marjan Šarec in Alenka Bratušek.

»Težko je reči, kdo je v tem soočenju pridobil ali izgubil. Včeraj smo lahko videli svojevrstno sliko trenutnega parlamenta in ravni razprave, načina komunikacije, kot smo ga vajeni zadnja leta. Vse to v ekstremni obliki diskurza, ki je že zdavnaj zašel s prave poti,« je bil kritičen Čakš. O tem, kolikšno krivdo za takšno soočenje nosi RTV Slovenija pa je povedal: »V soočenje je opozicija že stopila z intenco, da provocira voditelja. To se je videlo tako takoj na začetku, že ob prvem govoru Bratuškove in Šarca. Voditelj pa v tej situaciji ni ustrezno reagiral, ni uveljavil avtoritete in preveč popuščal. Stvari so mu ušle iz rok.«

Zorko meni, da je v soočenju največ izgubila prav nacionalka kot institucija. »Ravno včeraj smo objavili rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, v kateri je največji padec zaupanja v zadnje pol leta doživela ravno RTV in včerajšnje soočenje bo ta trend samo še okrepilo. Težko bi rekel, da je kdo včeraj konkretno pridobil ali izgubil, menim pa, da bo včerajšnje dogajanje še dodatno vplivalo na višjo udeležbo na protivladni strani.« 

Kaj pričakovati na zadnjem soočenju?

Kaj lahko, glede na včerajšnje dogodke, pričakujemo na današnjem zadnjem soočenju na Pop TV, ki mu bo sledilo še soočenje na Planet TV? Čakš meni, da kaj podobnega, kot se je dogajalo na Televiziji Slovenija, ni pričakovati. »Težko verjamem, da bi bili voditelji na Pop TV tako nepripravljeni. Pričakujem, da bo soočenje bolj pod nadzorom,« je dejal Čakš. O tem, kaj bodo skušali predstavniki strank še sporočiti volivcem, pa pravi, da so doslej različno količino časa posvetili predstavljanjem dosežkov, predstavitvam programov in napadom na nasprotnika. »Najbolj vsebinsko so nastopali Robert Golob, Janez Janša in Matej Tonin. Bratuškova ves čas napada, kar je posledica tega, da je njena stranka po dosedanjih napovedih pod parlamentarnim pragom. Razočaranje je tudi Fajonova, ki je v soočenja vstopila z intenco, da bi kandidirala za premierski stolček, a je ob Bratuškovi prav tako postala zelo napadalna. Kritiko in napad je žrtvovala na račun programa in načrtov, kar ga resna stranka, kot je SD, sicer ima. LMŠ in SAB zagotovo v kampanjo nista vstopila na pravi način. Kako se bodo volivci odzivali na to, pa bomo videli.«

Zorko pa je mnenja, da lahko nocoj pričakujemo »soočenje, kot si ga slovenski volivci zaslužimo – vsebinsko relevantno, profesionalno vodeno in predvsem medsebojno spoštljivo. Ne izključujem morebitnega poskusa lansiranja dodatne afere tik pred začetkom volilnega molka, usmerjenega proti najverjetnejšemu zmagovalcu teh volitev, stranki Roberta Goloba, in vsaj en ali dva odločna in posledično odločilna zaključna govora ob koncu.«

Golobu odsotnost tudi v plus?

Kako se bo Golobu poznala (fizična) odsotnost v zadnjem tednu pred volitvami? Zorko odgovarja, da mu škodila zagotovo ne bo, lahko mu le koristi. »Sodelovanje na daljavo ima prednosti in slabosti. Prednost je zagotovo, da te sogovorniki v studio, vključno z voditeljem, zaradi časovnega zamika težje prekinejo, slabost pa, da si tudi sam zaradi tega istega razloga v slabšem položaju za hitre replike.«

Čakš meni, da je bila za Goloba odsotnost sicer v neki meri negativna, vendar pa to pri končnem razpletu ne bo odločilno. »Včeraj je bil to morda celo njegov plus, saj je bil izvzet iz kaotičnega dogajanja. Pa tudi sicer se doslej v umazane spopade ni vključeval. Trenutno sicer lahko le izgublja, kaj več pa težko pridobi.«

Komu gre bolj na roko visoka udeležba?

Kaj pa po njunem mnenju napoveduje visoka udeležba na predčasnem glasovanju? »Sodeč po udeležbi na predčasnem glasovanju, se dogaja nekaj podobnega, kot se je primerilo na referendumu lani poleti – širša mobilizacija volivcev. Tako projekcije glede na to udeležbo kot anketne ocene kažejo na visoko udeležbo, tja do 70 %,« pravi Zorko, ki tudi meni, da je visoka volilna udeležba verjetno najboljša novica za Gibanje Svoboda. »Na volišča prihajajo očitno tudi bolj občasni ali celo novi volivci. Razplet volitev je zaradi tega manj predvidljiv, možna so presenečenja. Z višjo udeležbo pa se dviguje tudi prag za vstop v parlament in to ni dobra novica za starejše stranke z omejenim krogom volivcev.«

Tudi Čakš napoveduje, da bo udeležba višja, kot smo je vajeni: preko 60 odstotkov. »Na predčasno glasovanje sicer vpliva več dejavnikov. Višjo udeležbo gre pripisati aktivaciji urbanega centra. Več predčasnega glasovanja je v mestih, na podeželju tega ni toliko. Visoka udeležba na predčasnem glasovanju gre bolj na roko levi opciji, ki je k temu bolj nagnjena, saj želi morda v nedeljo čas nameniti počitnicam in drugim dejavnostim.«