VELIKE LAŠČE

Ati je bučo komaj dvignil na voz

Objavljeno 30. oktober 2020 15.01 | Posodobljeno 30. oktober 2020 15.01 | Piše: Milan Glavonjić

Velikolaščanke tik pred sprejetjem strožjih ukrepov za zajezitev epidemije izpeljale bučno-marmeladni dan. V noči pred razstavo so kuhale in pekle.

Po otroško radovedni
Članice Društva podeželskih žena iz Velikih Lašč, ki ob vsakem letnem času pripravijo razstave dobrot in značilnih jedi v svojem kraju, so tik pred sprejetjem zadnjih, strožjih ukrepov za zajezitev epidemije na tradicionalnem, že 16. bučno-marmeladnem dnevu na ogled ponudile darove jeseni iz svojih sadovnjakov in vrtov.

Doma skuhano marmelado iz različnega sadja, pa tudi iz buč, so razpostavile po mizah na dvorišču Škrabčeve domačije na Robu, hkrati pa predstavile redke in zanimive primerke pridelkov z njiv. »Za dobro bučno marmelado poleg seveda buč potrebujemo le dve začimbi, ingver in cimet,« so skrivnostni recept razkrile gostiteljice, opisala pa ga je Magda Peterlin, predsednica Društva podeželskih žena Velike Lašče.

image
Organizirale so razstavo. Fotografije: Milan Glavonjić
Poleg več deset vrst buč, krompirja, paradižnika, paprike, čebule, korenja, kumar, različne zelenjave, semen in še česa so utrip razstavi dodale tudi raznolike jedi. »Iznajdljivost in predvsem vedno želja po nečem novem sta pritegnili naše članice, ki so noč pred razstavo napolnile kotličke z bogato vsebino. V zgodnjih jutranjih urah so na štedilniku brbotale začinjene, kuhane, slane in sladke jedi,« Peterlinova pokaže na bučni kruh, bučne zavitke, bučne rulade, bučne kroglice za juho ...
 

Rekorde odžrli polži


»Zaradi zdravstvenih razmer obiskovalcev ni bilo, so pa prišli otroci s podružnične šole na Robu. Malo so se posladkali, bolj pa jih je zanimalo, kaj in kako smo vse to pripravili. Lahko rečem, da nam je ugajalo njihovo zanimanje o pridelkih z vrtov, njiv in sadovnjakov. Razstava je tudi po tej, izobraževalni plati zelo uspela,« predsednico dopolni prva tako dejavna članica Mirjana Arko.

No, tudi moški smo pri teh rečeh držali vsaj en vrtni vogal.

»Robi, tale buča je zrasla na vrtu moje babice. Ati jo je komaj dvignil na voz,« je Peter sošolcu ponosno kazal na bučo hokaido. Posebnost prireditve je bila sicer buča velikanka, ki je zrasla na vrtu Jožeta Železnikarja s Četeža pri Turjaku. Tehtala je 118 kilogramov, kar 30 kilogramov več kot tista na lanskem bučno-marmeladnem dnevu. »Zagotovo bi bilo rekordnih pridelkov še veliko, če ne bi bilo težav s polži, ki so ogrizli sadike,« potoži Peterlinova.

Možakarja, ki sta na varni razdalji drug od drugega po grlu spustila šilce domače kačje sline, sta vsem pohvalam dodala tudi svoji mnenji. »Naše žene so se letos še posebno potrudile. Bržkone ker so bile večino časa doma. V vse pridelke so ljubezen vcepile že ob setvi in sajenju, jih vmes zalivale, ob koncu pa letino z zvrhano košaro zadovoljstva tudi pospravile z njiv in vrtov,« sta pomodrovala in še dodala: »No, tudi moški smo pri teh rečeh držali vsaj en vrtni vogal.«

kilogramov je tehtala Jožetova buča.

»Ne vem, komu je kdo več stal ob strani, a moram povedati, da Janez pri teh rečeh vse prepusti meni. In hrbet nastavi tam, kjer ga sicer ne vidim, njegovo pomoč pa še kako čutim,« moža pohvali Zdenka, ki je po odpovedi prireditve na velikolaškem trgu to gostila na svojem dvorišču. Med paradižniki, ki so tehtali nekaj manj kot kilogram, in papriko velikanko je še posebno ponosna na razkošnega križanca med brokolijem in cvetačo – romanesco meri kakšen kvadratni meter. Letos je prvič vzklil na Škrabčevem vrtu, v prihodnjih letih pa ga bo še več.

image
Zdenka Škrabec ob romanescu
Velikolaške podeželanke se sicer že pripravljajo na državno ocenjevanje kruha in drugih božičnih dobrot, ki bo sredi decembra na Robu. Če ga ne odnese korona. 




Deli s prijatelji