Lovke Danice Lovenjak: uspešnica nastala pod tušem

Lenarčana Žana Serčiča obiščem v centru Ljubljane, kjer si je ustvaril svoj novi dom. V nadvse umetniški dnevni sobi ima tudi studio, njegovi gostje pa so številni znani glasbeniki. »Omar Naber, Bojan Cvjetićanin, Anže Langus Petrović - Dagi, Anabel ... Predvsem prijatelji, s katerimi imamo skupne interese pa tudi sodelujemo glasbeno ali kako drugače, prav tako produciram za več različnih izvajalcev. Vesel sem, da imam prostor, ki je postal zbirališče glasbenikov.«

Žan je posnel dva avtorska albuma, na letošnji Emi pa je sodeloval pri treh projektih. Foto: Igor Modic

Talentirani 26-letnik se lahko pohvali že z dvema avtorskima albumoma To sem jaz in Iz moje sobe. »Glasba mi predstavlja ene vrste terapijo. Skozi njo sem spoznal veliko o sebi, saj česar mogoče nisem hotel priznati, sem to potem zapisal. Pravzaprav gre za čustveno izražanje prek pesmi.« Pa je fant, ki poje ljubezenske pesmi, tudi v resnici romantik? »Itak! Ne moreš se pretvarjati, da si nekaj, kar nisi – namreč da bi se jaz delal bolj moškega in zatiral svoja čustva. Po mojem največjo moškost pokažeš s tem, da si ranljiv in da svoja čustva tudi razkriješ. Vsaki punci, ki je bila v mojem življenju, sem dal svoje srce.«

Jan ali James?

Kot kitarist in producent je letos postal stalni sodelavec Jana Plestenjaka, zato ne preseneča, da ga večkrat videvamo v njegovi družbi. Ko mi skuha kavo, poskusim izvedeti, ali je tudi njega že gostil doma.

»Že večkrat me je obiskal v Lenartu, tukaj pa še ni bil. Ni mu všeč, ker nima blizu parkirišča, zato noče priti sem,« odgovori v smehu. Z Janom večkrat uživata ob hrani in pijači, o tem, kakšen nasvet mu je dal prekaljeni glasbeni maček, pa mi pove z nasmeškom na obrazu: »Oh, kup nasvetov ... Večino sem upošteval. Odličen odnos imava z Janom, vidim in dojemam ga kot velikega vzornika in sem počaščen, da z njim stojim na odru, da sem na njegovi turneji in da bomo skupaj igrali v Stožicah.«

Žan je posnel dva avtorska albuma, na letošnji Emi pa je sodeloval pri treh projektih. Fotografiji: Igor Modic

Jan ga je presenetil tudi v SiTi Teatru, kjer je Žan pripravil intimni glasbeni večer. »Prišel je na oder in skupaj sva zapela pesem. Takšne stvari mi dajo potrditev, da delam dobro kot izvajalec, da te največji v Sloveniji prepozna, tudi koproduciral sem z njim zadnji album, prav tako pesem, ki je pred kratkim izšla.«

V zadnjem času pa se je na ta račun zvrstilo tudi nemalo primerjav z njim. »Smešno se mi zdi, če me nekdo vpraša, ali sem jaz novi Jan Plestenjak ... Ne moreš biti nov za nekaj, kar je že. Zato si želim, da bi postal najbolj samosvoj in zvest samemu sebi s svojo glasbo in karakterjem. Če pa me primerjajo v smislu, da bom tako uspešen kot Jan, se samo nasmejim in rečem ja. Ampak daleč od tega, da bi kakor koli zavzel Janovo mesto. Po navadi odgovorim, da sem jaz novi James Bond,« se nasmehne ob svoji obrazložitvi.

Tri točke za uspeh

Žan je zelo plodovit, saj je samo na letošnji Emi sodeloval pri kar treh projektih. Povprašam o njegovem receptu za uspeh. »V prvi vrsti moraš biti avtentičen, imeti nekaj svojega. Kot drugo moraš globoko verjeti v idejo, da ti bo enkrat uspelo. Ampak res globoko moraš biti prepričan o tem, ker če nisi, potem res ne more biti nihče drug. Tretje pa je vztrajati ne glede na to, kako težko postane. Če vsega tega nimaš, ti ne bo uspelo.«

Kot ugotavlja, je njemu pomagala disciplina, ki jo je pridobil z leti. »Vedno sem bil umetnik, vendar poznam veliko umetnikov, ki samo govorijo o albumu in se tu tudi ustavi. Danes sem tu, kjer sem, tudi zaradi tega, ker sem se držal rokov, disciplinirano delal z vsemi izvajalci in se trudil biti čim bolj produktiven.«

Šolanje je dokončal na Srednji oblikovalni šoli Maribor, že pri 16 letih pa se je začela njegova profesionalna glasbena kariera. »Enkrat sem že skoraj nehal, eno leto nisem izdal nobenega komada niti ga nisem napisal. To je bilo od mojega 18. do 19. leta, ko sem si po srednji šoli vzel leto dni pavze, da ugotovim, kaj bi sam s sabo. Takrat sem učil v zasebni glasbeni šoli kitaro, pri 19 letih pa sem odprl s. p. in si rekel: Zdaj gre zares! Začel sem snemati svoj prvi album, ga izdal samozaložniško in se tudi največ naučil o produkciji s Petrom Ošlajem, ki je danes moj zelo dobri prijatelj.«

Izpod prhe v studio

S svojim bendom, katerega člani so Anže Langus Petrović, Marko Hrvatin in Goran Moskowski, bo nastopal po vsej Sloveniji. Tako ga na njegov rojstni dan 13. maja najdete v Rakičanu, medtem ko bo 25. maja nastopil v ljubljanskem klubu Nebo.

»Ni boljšega občutka kot ponovno stati na odru. Spet se vrneš v svojo primarno vlogo kot glasbenik. Mi glasbeniki smo tu, da gremo na oder in vse te pesmi, ki jih snemamo v studiu, lahko delimo z ljudmi. Noro se veselim vseh koncertov.«

V zadnjih tednih je nadvse priljubljena njegova pesem Zadnja noč, ki je obenem tudi prva skladba s prihajajočega albuma, in ko ga vprašam, kako mu je uspelo narediti tako uspešnico, mi v smehu odgovori: »Tako da sem nehal razmišljati, kdaj mi bo uspelo. Enostavno sem poslušal sebe in izrazil čustva, ki sem jih v tem obdobju svojega življenja doživel. Verjetno je največja uspešnica zato, ker je nastala brez nekih zadržkov pri pisanju. V bistvu gre za preprosto melodijo in preprost koncept, ki ga lahko vsi začutijo. Tako kot sem tudi sam preprost fant.«

Kot mi razkrije, bo pesem Zadnja noč v njegovem srcu vedno na posebnem mestu, saj predstavlja prelomnico v karieri. »Nastala je pod tušem ob pol enajstih zvečer. Že dolgo sem imel to melodijo v glavi, in ko sem se tuširal, sem si zamrmral: 'daj, da te poljubim še zadnjič, edina, daj, da te objamem, le to nama ostane'. Takrat se je kanal transa odprl in sem samo odletel v studio. Čez eno uro je bil komad dokončan.« Seveda sem morala vprašati, ali je bil sam pod prho. »To pa naj ostane skrivnost,« mi ob koncu z nasmeškom odgovori pevec, ki je na dobri poti, da zavzame največje glasbene odre.