ČRT DOMNIK

Slovenec peš iz Evrope v Ameriko (FOTO)

Islandija je država, ki je zelo prijazna do delavcev, zato ni čudno, da privabi tudi kakšnega Slovenca.
Fotografija: Islandija je zelo urejena država, predvsem pa – brez stresa, poudarja Črt Domnik. Fotografije: osebni arhiv
Odpri galerijo
Islandija je zelo urejena država, predvsem pa – brez stresa, poudarja Črt Domnik. Fotografije: osebni arhiv

Črt Domnik je večino svoje delovne dobe preživel kot natakar v gostinskih obratih na kopnem in na potniških ladjah. Nekega dne pa se je odločil, da poskusi tudi na Islandiji, ki so mu jo priporočili sokrajani, Pirančani, ki tam živijo. Hotelom je poslal številne ponudbe, dobil pa je le en pozitiven odgovor, žal zanj neustreznega.

Pozitivno pa ga je presenetilo, da so mu tudi drugi zelo prijazno odpisali in mu zaželeli srečo pri iskanju dela. Premik se je zgodil, ko mu je informacije poslal kolega, tudi Pirančan, ki je delo našel v ribiško predelovalni industriji.

Elektrarna bi uničila Zlate slapove.
Elektrarna bi uničila Zlate slapove.

Islandija z ribištvom ustvarja 15 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP), 40 odstotkov izvoznih prihodkov in zaposluje pet odstotkov delovne sile. Otok obliva topel Zalivski tok, morje je bogato s planktonom, zato v njem živijo številne vrste rib, od katerih je gospodarsko najpomembnejša trska (posušeno imenujemo polenovka, polenovko s krompirjem pa bakalar).

Že od 14. stoletja so okrog Islandije lovili tudi angleški ribiči, kar je negativno vplivalo na glavno gospodarsko panogo. Leta 1958 je država razširila svojo ribiško cono s štirih na 12 navtičnih milj. To je bil začetek ribiških vojn, vojn za trske (angleško cod wars). Zadnji spopadi, in to najmočnejši, so se zgodili v letih 1975 in 1976, ko so ribiško mejo premaknili na 200 milj. Prišlo je do številnih incidentov.

Bojeviti in odločni potomci Vikingov so se z ribiškimi ladjami zaletavali v angleške ribiške in vojaške ladje. Zmagali so in odtlej velja 200-miljska ribiška meja.

Urejeno v dveh dneh

Črt je torej poslal ponudbo v tovarno za predelavo rib na otočku Vestmannaeyjar; Islandijo sestavlja glavni otok in še 30 manjših. Ker na ponudbo ni dobil takoj odgovora, je poklical v tovarno. Osebni pogovor je bil odločilen, sprejeli so ga. Vendar so ga opozorili, da je delo psihofizično zelo težko. Fizično zaradi normativov, psihično zato, ker bo ves čas moral opravljati isto delovno operacijo.

Na pašo na hrib vozijo ovce s helikopterjem.
Na pašo na hrib vozijo ovce s helikopterjem.

»Ob prihodu, ura je bila 22.30, me je pričakal sam šef in me peljal v najemniško stanovanje, zjutraj pa sem že začel delati. Tovarna predeluje ribje odpadke, glave in kosti, ki jih dostavljajo druge tovarne za predelavo. Spočetka sem delal v paru z nekim Arabcem, pozneje s Slovencem. Do naju je tekoči trak dovažal ribje glave različnih velikosti in vrst, ki sva jih na predpisan način zlagala na plastično paleto. Nato so jih sušili in izvažali v Nigerijo. Morda za menjavo za nafto? Norma za par delavcev je bila 9,5 tone v osmih urah.«

Po prvem dnevu je imel Črt obe roki zatekli kot balona. Privaditi se je moral tudi na močan smrad. Delodajalec mu je v pičlih dveh dneh uredil vse papirje za delo in življenje. Dobil je islandski EMŠO, ki se imenuje kennitala. Ta številka zaradi urejenih in prepredenih računalniških sistemov nadomešča osebno izkaznico, z njo urediš tako rekoč vse: prijavo v šolo, odpreš bančni račun, najameš kredit, plačaš kazen, registriraš določene nakupe, ni ti treba hoditi od enih do drugih birokratskih vrat.

Polovico prihranil

Na otočku Vestmannaeyjar sta dva vulkana, eden je delujoč in je nazadnje bruhal leta 1973, ko so morali evakuirati vse prebivalce. Sem priplujejo ogromne križarke, turiste pripeljejo gledat lepe ptiče mormone (Fratercula arctica) in njihovo največjo kolonijo na svetu.

Bližnji hrib ima na vrhu lepe pašnike, ker pa je dostop prestrm, v pašni sezoni nanj kar s helikopterji vozijo ovce. Otok je zaradi največje ribiške cone in ribiško predelovalne industrije najbogatejše islandsko območje. Tu živi nekaj več kot 4000 prebivalcev, med njimi nekaj zelo bogatih.

Otoček Vestmannaeyjar je središče ribje predelovalne industrije.
Otoček Vestmannaeyjar je središče ribje predelovalne industrije.

Po šestih mesecih so Črta in slovenskega prijatelja Aleksandra sprejeli v tovarno, ki ima floto ribiških ladij in predeluje ribe. To delo mu je precej bolj ugajalo, ker ni bilo enolično, zaposleni so se menjavali na delovnih mestih, morali pa so opraviti izpit za vožnjo z viličarjem. Glavni produkt je posušena slana polenovka.

Na vsako uro in pol imajo 15 minut počitka, v sezoni pol ure. Takrat se lahko tuširajo, preoblečejo, jedo in pijejo, čistoča pa je takšna, da hodijo v nogavicah.

Zaslužek je na otočku Vestmannaeyjar odličen, dva tisoč evrov na mesec. Nadurno delo jim omogoča še dodatnih 6000 evrov. Kadar je Črt Domnik zaslužil dva tisoč evrov, ga je življenje stalo polovico, drugo polovico je lahko prihranil.

Po treh letih dela in varčevanju v skladu lahko delavec v banki vzame kredit v višini desetkratnika sredstev, ki so se naložila v skladu. Kredit banka uredi v 15 minutah. Islandci le izjemoma plačujejo z gotovino. Celo kavo iz avtomata plačajo s kartico. Za vsak nakup je država uvedla sistem zbiranja točk, s katerimi spet lahko nakupuješ.

Med letoma 2008 in 2012 je bila tudi na Islandiji velika finančna kriza. Ljudje so šli na ulice in zgrabili bika za roge. Pustili so, da so tri največje zasebne banke propadle, po obsežnih preiskavah poslovanja so pred sodišče postavili predsednika vlade Geira Haarda, glavne bančnike in nekaj poslovnežev. Islandija je edina država, ki je sodila zasebnim bančnikom in jih nekaj spravila za rešetke.

Led in ogenj

Islandija je tudi dežela prirodnih ekstremov – ledu in ognja. Pet ledenikov pokriva enajst odstotkov površja, led je ponekod debel do 1000 metrov. Na otoku so številni vulkani, gejzirji, fumarole, parni dimniki, blatni lonci ... Z geotermalno energijo proizvedejo 25 odstotkov celotne električne energije v državi. Približno 85 odstotkov hiš se ogreva z geotermalno energijo. V vsaki vasi je bazen s toplo vodo. Pločnike v glavnem mestu Reykjavik ogrevajo s toplo vodo.

Obiskovalci Islandije si najpogosteje ogledajo naravne znamenitosti v Zlatem krogu, na 300 kilometrov dolgi poti, ki vodi do treh najbolj priljubljenih znamenitosti: območja z geotermalno vodo Geysir, narodnega parka Pingvellir in do slapov Gullfoss (Zlati slapovi). Tuji investitorji so nameravali zgraditi hidroelektrarno, ki bi slapove uničila.

Težko, a dobro plačano delo
Težko, a dobro plačano delo

Sigridur Tomasdottir se je temu odločno uprla. Za prepoved izgradnje je poskušala zbuditi javnost, ko pa ji to ni uspelo, je zagrozila, da se bo vrgla z 32 metrov visokega slapu. Njeno vikinško srce je zmagalo, projekt hidroelektrarne ni uspel.

Črt si je ogledal še eno izmed številnih znamenitosti. Uro vožnje iz Reykjavika je globoka razpoka, čez katero vodi most. Na eni strani je tabla z napisom Dobrodošli v Ameriki, na drugi strani piše Dobrodošli v Evropi. Nič mu ni bilo jasno. Po prečkanju mostu pa je dobil potrdilo, da je prehodili vso pot od Evrope do Amerike. Razpoka namreč ločuje evrazijsko in severnoameriško tektonsko ploščo.

Dežela brez stresa

Islandci so po Črtovem pripovedovanju zelo odprti, komunikativni in razgledani. Skoraj vsi govorijo angleško, veliko potujejo po svetu. Poznajo Slovenijo in vedo tudi za jugoslovansko vojno. Z neizmernim zanimanjem po televiziji spremljajo Evrovizijo: navijajo, igrajo igre in pijejo.

Kar pa se mu zdi še posebno pomembno – ni stresa. »Delodajalci so do delavcev spoštljivi, nihče nanje ne kriči. Ko se v tovarni pojavi potreba po nadurnem delu, delavce vljudno vprašajo že opoldne, delovni čas se namreč izteče ob petnajstih. Če odklonijo, ni zamere. Tudi pri lažjem delu imajo pogoste odmore, čas za enourno kosilo je plačan.

Turiste privabljajo ptiči mormoni. Foto: wikipedia
Turiste privabljajo ptiči mormoni. Foto: wikipedia

Koriščenje dopustov je izjemno fleksibilno, stvar dogovora. Denar za plačani dopust, 10 odstotkov od redne plače ali od nadur, delavec lahko sproti troši ali pa varčuje,« pojasni naš sogovornik.

Zelo pomembno je tudi dobro organizirano združenje sindikatov, ki se na tri leta z državo pogaja o novi kolektivni pogodbi. Dogovor nato sindikati pošljejo vsem delavcem v potrditev. Če ni večinsko sprejet, pogajanja nadaljujejo. Predsednik sindikata ima, poudari Črt Domnik, minimalno plačo po kolektivni pogodbi. Sindikat delavcu omogoča velik popust za stroške izobraževanja, šport, letalske notranje polete. Pošteno, mar ne?

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije