Od sodrge do plohe: Kaj vse pade z neba
Pri nas sneg pade nekajkrat na leto, če imamo srečo, zato mu pač rečemo sneg, morda mu še dodamo pridevnike moker in suh, trd, svež ali sipek, južen, plazovit. Na severu ga je več, tam je tudi večni sneg, zanj imajo denimo Inuiti več deset izrazov. Sneg pa naredimo tudi v kuhinji, iz beljakov, da se lahko potem posladkamo.
V SSKJ še beremo, da se sneg kadi, kadar močno sneži in še piha zraven. Smučarji imajo radi hiter sneg, saj tak dopušča večje hitrosti pri vijuganju po strminah. Alpinisti ne marajo gnilega snega, tistega, ki je otajan, star in se seseda. Sneg na ekranu pa vrže iz tira ljubitelje kavča in televizije, saj pomeni, da morajo vstati in odpraviti svetle, migetajoče pike na TV-zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala.
Tajanje: taljenje
Povejmo še, da se sneg in led tajata ali talita. To pomeni, da voda prehaja in trdnega stanja v tekoče. Za vse druge trdne snovi pa rečemo samo, da se talijo, denimo ruda se tali.
Tudi rosa je padavina. To so drobne vodne kaplje, ki se naredijo ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah. V SSKJ je zapisana tudi večerna poleg jutranje. Povezuje se z mladim, mlad kakor rosa. Iti bos po rosi naj bi bilo zdravilno – morda ker je treba za to zgodaj vstati, rana ura – zlata ura.
Rosa je edninski samostalnik, razen za pesniške namene: na rosah sinjega nebá, na rosah zelenih gorá lepoto to si pila – krasná si, hči planin!
Rosí pa, ko pada iz oblakov v obliki drobnih kapelj. Ali pa pot rosi čelo, solze lica – tudi ta je pogosta figura v književnosti.
Slana nastane kot rosa, le da pri temperaturah pod lediščem. V nasprotju z roso je lahko nevarna za mlade poganjke, če se pojavlja spomladi, ko že brsti. Pokrajino prekrije z belim filtrom, da se zdi otrpla.
Ivje je kot sneg, naredi se v mrazu in megli. Pogled od blizu razkrije kristale, ledene iglice. Včasih povzroči škodo na drevju, daljnovodih. Je pa tudi spremljevalec let: glavo mu je pobelilo ivje.
Tudi poledica se naredi na predmetih, to je na tleh: podhlajene kaplje na mrzli podlagi. Zanimivo, prav nobene ekspresivne rabe ni ob tem geslu.
Dež gre, to pomeni, da pada, dežuje, je pa neknjižno pogovorno. Tudi brez besede dež lahko opišemo to mokroto z neba: lije kot iz škafa; ščije; uscalo se bo.
Prosojne ledene padavine so sodra, neprosojne pa babje pšeno. Nemalokrat smo že slišali sodrgo namesto sodre, pa ne na Primorskem, kjer je sopomenka. Je šlo za lapsus, milo rečeno. Babje pšeno pa se sliši strašno poetično. Pšeno je zrno ali kaša. Kot je oblika padavin. Zakaj pa babje? Pridevnik najverjetneje ne nastopa v isti vlogi kot pri poletju, kjer je nekaj pozitivnega. Verjetno se nanaša na ostrino, želhtnobo, nadležnost, saj lahko babje pšeno močno popika kožo na obrazu.
Etimologija ledenih iglic
Prvotni pomen izraza ivje, tudi inje, je po Slovenskem etimološkem slovarju morda "kar se nabere na robu".
Pomislimo še na poletje. Takrat se dež lahko pojavi nenadoma in brez opozorila ter na kratko, to so plohe. Imajo pa jih tudi v kolektivu gostilne ob Rovščici, kjer so temu pojavu dali čisto svojo vsebino: ob klicu Ploha! se zberejo, odložijo krpe in kuhalnice in lonce ter nazdravijo na svoje zdravje.
Za predloge pišite na lektura@slovenskenovice.si.
