Ali tudi vi lažete sami sebi?
Lažna prepričanja lahko zadovoljijo psihološko potrebo posameznika (torej zaupanje v svoje sposobnosti). Ste si že kdaj povedali laž, ker bi bilo sprejemanje resnice prenaporno? To je precej pogosto in predvidljivo ravnanje, pri katerem identificiramo štiri principe samoprevare, obenem pa gremo skozi štiri stopnje, ko si lažemo. O tem so pisali v reviji Philosophical Psychology.
Zakaj to počnemo?
To pogosto ohranja našo samopodobo ali ego in nam pomaga ostati motivirani. To ni zlonamerno, pač pa je del osnovne kognitivne opreme ljudi za ohranitev ustaljenega pogleda na sebe in na svet. Ta kognitivna težnja pa je lahko katastrofalna v času radikalno novih izzivov, ki zahtevajo hitre spremembe v vedenju. Večina od nas si želi misliti, da smo pošteni do sebe in si ne lažemo iz zanikanja ali zaradi prikladnosti. Toda glede na to raziskavo ni samo pogosto, ampak to počnemo vsi na enak način. Ko boste torej naslednjič začutili, da resnico skrivate pred svojim zavestnim umom, bodite pozorni na te štiri znake.
Če ne veš, ne boli
Ena največjih težav pri ohranjanju ciljev je vztrajanje kljub negativnemu odzivu ali rezultatu. Strateška nevednost nam lahko pomaga doseči vztrajnost. Kako? Strokovnjaki pravijo, naj se izogibamo informacijam, ki nas demotivirajo. Če damo zelo preprost primer: nekdo, ki med poročnim obredom obljubi »Dokler naju smrt ne loči«, ne potrebuje informacij o ločitveni statistiki za ta korak in odločitev.
Prevelika samozavest
Tisti, ki so čezmerno samozavestni, verjamejo, da imajo srečo, da jih imajo vsi radi in da jim bo v življenju vedno uspelo (odnesti celo kožo). Tako je neka raziskava pokazala, da 90 odstotkov voznikov meni, da so nadpovprečno dobri v vožnji, in kar 94 odstotkov profesorjev na znani ameriški univerzi je bilo prepričanih, da so boljši od povprečnih profesorjev. Nerealističen optimizem ima lahko tudi hude zdravstvene posledice. Psiholog Loren Nordgren je tako ugotovil, da v skupini ljudi, ki se trudi opustiti kajenje, tisti, ki najbolj verjamejo v moč svoje volje, najpogosteje niso uspešni.
Videz (ne) vara
Ljudje imajo radi, da ne le sebe vidijo kot dobre, ampak da tudi drugi nanje gledajo pozitivno. A določene osebnostne lastnosti, ki jih v družbi cenimo, kot sta denimo velikodušnost ali poštenost, niso vedno vidne na prvi pogled. Naša dejanja so tista, ki dajo vpogled v to, kar se nam zdi pomembno. Zato mnogi v življenju ne naredijo nič konkretno dobrega, svoje fotografije na facebooku pa ves čas postavljajo v takšne in drugačne okvire, ki spominjajo na nedavne tragedije, da bi tako bili videti bolj sočutni in aktivni.
Jaz in drugi
Nagnjeni smo k temu, da uspeh pripisujemo svojim značajskim lastnostim, poraze pa okoliščinam. Tako lahko recimo rečemo: »Ni ti uspelo, ker se nisi dovolj trudil. Meni ni uspelo, ker sem slabo spal in me boli glava.« Na enak način lahko alkoholik ali pa kdor koli, ki se ne želi spremeniti, samemu sebi pripoveduje, da si ne more pomagati. To mu daje izgovor, da vztraja na svoji poti.
1. Reorganiziranje lastnih prepričanj
Prva strategija samoprevare, ki so jo opisali raziskovalci, je reorganizacija prepričanj, kar v bistvu pomeni, da se v nekaj prepričaš tako, da želiš, da bi bilo res nekaj drugega. Če je denimo oče prepričan, da je njegov sin dober študent, potem pa sin domov prinese slabe ocene, lahko najprej reče, da predmet ni tako pomemben ali da učitelj ni dobro razložil snovi.
2. Namenska izbira dejstev
Naslednja strategija vključuje izogibanje ljudem, krajem in/ali stvarem, ki bi lahko povzročili kognitivno disonanco, s predstavitvijo dejstev, ki so v nasprotju z vašimi prepričanji. V prej omenjenem primeru oče-sin bi lahko ta strategija bila videti tako, da oče preskoči roditeljski sestanek. K temu spada tudi to, da mnogi previdno izbirajo informacije in podatke, ki podpirajo njihove teze in prepričanja. Takšni ljudje tudi potrebujejo več dokazov, ki podprejo nekaj, kar jim ni všeč, medtem ko z veseljem verjamejo nečemu, kar podpira njihovo teorijo, celo brez dokazov.
3. Dvom o verodostojnosti
Precej preprosto je dvomiti o nekom ali nečem, če spodkopavate njihovo verodostojnost. Konec koncev velja videti je verjeti, in brez vizualnega (ali drugače oprijemljivega) dokaza nekdo toliko lažje zanika problematično resnico.
4. Ustvarjanje dejstev iz nejasnosti
To vključuje napačno razlago situacije na način, ki zelo priročno deluje z zgodbo, ki ste jo že pripisali v svoji glavi. Če prijazen učitelj matematike nežno namiguje, da sinu ne gre, oče pa bi v primeru težav pričakoval jasno izjavo glede tega, lahko njegovo prijaznost in nežni opis razlaga kot pozitivno oceno sinovih sposobnosti.
