Preskakovanje čakalnih vrst v UKC ni korupcija

Javnost, še manj pa tožilstvo, si takšnega epiloga ene od največjih zdravstvenih afer preteklega desetletja – afere preskakovanja čakalnih vrst v zdravstvu, katere glavni akter naj bi bil skladiščnik v UKC Ljubljana Uroš Smiljić, niti v sanjah ni upala predstavljati. Smiljić in še deset soobtoženih (dva od njih sta pravni osebi) so bili včeraj na ljubljanskem okrožnem sodišču v celoti oproščeni obtožb.

Zdravnik Rado Janša naj bi, je vztrajalo tožilstvo, kot protiuslugo za prednostno obravnavo pacientov dobil nadstrešek v Bohinjski Beli ter kabino za prhanje in gospodinjske aparate po ugodni ceni, zdravnik Tomaž Malovrh pa polete s policijskim helikopterjem za svoja otroka. »Ej, sem govoril, te častim z omaro,« naj bi svojo 463 evrov vredno podkupnino Smiljiću opisal soobtoženi Franc Frelih. Sašo Žaljec naj bi mu izročil »30 jajc in pol kile kokošjih jetrc« kot protiuslugo za to, ker naj bi mu julija 2016 uredil zdravniški pregled pri Janši mimo čakalnega seznama. Aleš Miletić naj bi mu dal dve kaljeni stekli in dvojno steklo za kuhinjsko omarico, Stanko Raner pa neugotovljeno nagrado, ko mu je ob prošnji, naj za brata uredi zdravstvene storitve mimo uradnega čakalnega seznama, dejal »potrudi se, bova porihtala«. Zajeten kupček denarja oziroma 4000 evrov naj bi Smiljiću prek podjetja Digit dal tudi soobtoženi Ivan Miklič. Po prepričanju tožilstva je to storil tako, da je kot direktor družbe Digit odredil plačilo fiktivnega računa družbe Glasstech v višini štirih tisočakov, po nakazilu pa jih je direktor Glasstecha Aleš Miletić v gotovini dal Smiljiću. Robert Gradišar, direktor operative v podjetju Fraport, naj bi v zameno za ureditev zdravniškega pregleda pri zdravniku Radu Janši mimo uradnega čakalnega seznama Smiljićevemu družinskemu prijatelju omogočil ogled letališča.


 

Za operacijo 20.000 evrov

Vsi obtoženi so ves čas kazenskega postopka, ki je potekal pod tričlanskim sodnim senatom, ki mu je predsedovala sodnica Nina Drozdek Draganić, krivdo odločno zanikali. Edini, ki je priznal, je bil Iztok Požar. Njegova izpoved na sodišču je bila zelo žalostna. »Z Urško sva bila skupaj 18 let. Po prvi bolezni so ji leta 2012 opravili operacijo. Ugotovili so, da ima raka na debelem črevesu. Dobro je okrevala, po mesecu ali dveh pa se ji je na isti rani, ki je bila odprta, pojavila bula. In iz te bule je začel spet odtekati gnoj,« je razlagal pred izrekom pogojne zaporne kazni dveh let s petimi leti preizkusne dobe. Nadaljeval je, da je njegova partnerica Urška Bukovec odšla na onkološki inštitut, kjer so jo naročili na poseg. Prek prijatelja je prišel do zdravnika, ki je pogledal rano. »Zdravnik me je povabil v ordinacijo in mi rekel: 'Iztok, šteti so ji dnevi,'« se je spominjal Požar in dodal, da so nato začeli iskati najboljšo možnost rešitve.



Prišli so do Smiljića in ta jim je za 20.000 evrov uredil operativni poseg mimo vrste pri Eriku Breclju: »Mi smo denar zbrali, ga tudi dali in dobili podatek, kako naprej. Zvečer smo poklicali rešilca, ki je Urško odpeljal v bolnišnico, in operacija se je izvedla.« Danes bi, kot pravi, naredil enako. Smiljić naj bi mu namreč zagotovil, da je pri Breclju uredil, da jo bo on operiral brez običajnega zasedanja konzilija. Denar pa da bo poleg dr. Breclja dobila še ena tamkajšnja zdravnica. Brecelj je pred več kot 14 dnevi zanikal, da bi za hitrejšo obravnavo onkološke bolnice prejel podkupnino, in ocenil, da je pri obtožbah podkupovanja šlo za izsiljevanje njegove žene sodnice, ki je sodila v kazenski zadevi, v katero je bil vpleten Požar, v upanju, da bi ga oprostila. To sta Brecelj in njegova žena tudi prijavila policiji, žena pa se je izločila iz postopka. Ni se spomnil, da bi Smiljić posredoval glede te bolnice, je pa po obtožbah o podkupovanju Brecelj pri drugih bolnikih, ki jih je Smiljić pripeljal k njemu, »zelo na trdo prijel«, ali so mu za to dali denar. Ob teh vprašanjih so bili bolniki po njegovih besedah zelo razočarani in so to tudi zanikali. Kot je še pojasnil, ni dneva, da ga ljudje ne bi klicali in prosili, naj koga pregleda.
 

Iztok Požar je edini priznal krivdo in bil tudi edini obsojen. FOTO: Marko Feist

Ni gospodarska dejavnost

Kot rečeno, je sodišče včeraj vse obtožene oprostilo obtožb. Sodnica je pojasnila, da je pri kaznivem dejanju po 241. in 242. členu KZ-1, torej nedovoljeno sprejemanje in dajanje daril, bistveno, ali se ta odvijajo v okviru gospodarske dejavnosti. »Sodišče ugotavlja, da opravljanja javne zdravstvene dejavnosti, kot so zdravniški pregledi, operativni posegi, uvrščanje pacientov na čakalno listo, ni mogoče šteti za gospodarsko dejavnost,« je bila jasna sodnica, ki se je v zvezi s tem opirala tudi na določbe zakona o zdravstveni dejavnosti. Spomnila je, da je bil Smiljić v UKC Ljubljana zaposlen kot skladiščnik, kar pomeni, da ni opravljal niti zdravstvene niti gospodarske dejavnosti. Zato tudi ni mogoče trditi, da je storil očitano mu kaznivo dejanje pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

Sodnica je dejala, da če bi Janša in Malovrh opravila storitev mimo čakalne vrste, kot je to trdilo tožilstvo, bi s tem kršila zakon o pacientovih pravicah. Tožilstvo bi moralo dokazati, da sta z nedovoljeno zdravstveno storitvijo zanemarila korist organizacije ali druge fizične osebe. »Tega v opisih kaznivih dejanj ni,« je povedala Drozdek Draganićeva. Obtožena zdravnika Janša in Malovrh pa sta izvrševala tipične zdravniške dejavnosti, kot so pregledi in posegi, zato ne moreta biti storilca kaznivega dejanja, je dodala sodnica. Ustavila pa se je tudi pri tisti točki obtožnice, v kateri sta omenjena kirurg Brecelj in še ena zdravnica. Opozori, da onadva nista ničesar vedela o tem, kar je razlagal Požar, poleg tega pa je bila operacija njegove partnerice tudi nujna. V tem primeru, kot še doda sodnica, bi lahko pri Smiljiću kvečjemu šlo za preslepitev. »Če je Smiljić denar zadržal zase in zdravnika o tem nista imela pojma, potem ne more iti za pomoč h kaznivemu dejanju po drugem odstavku 242. člena,« je sklenila sodnica, ki je Požarja s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 20.000 evrov napotila na pot pravde.