Po letih iskanja pravice: tako se je končal boj po strašni nesreči
Možakar je bil septembra 2011 kot sopotnik v vozilu, registriranem v Republiki Sloveniji, poškodovan v prometni nesreči na Hrvaškem. Takrat je bil star 45 let, v nezgodi je utrpel zlom podlaktnice, imel je več ran na podlakti, poškodbo živca podlakti in roke ter udarnino glave in hrbta.
Zdravljenje, ki je bilo končano februarja 2015, je bilo dolgotrajno in povezano s številnimi nevšečnostmi, vključno s transportom v urgentno kirurško ambulanto Splošne bolnišnice Slavonski Brod, transportom do UKC Ljubljana, dvema operacijama v splošni anesteziji, nekaj časa je bil hospitaliziran.
Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe postopek ustavilo glede zneska 4550 evrov, nato pa zavarovalnici naložilo plačilo 41.423 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi in dodatnih 66.196 evrov za bodočo škodo ter povračilo pravdnih stroškov tožniku. Sodišče druge stopnje je pritožbi zavarovalnice delno ugodilo glede trditve, da ni podlage za ločeno odmero odškodnine za škodo zaradi prestanih in bodočih telesnih bolečin (gre namreč za isto škodo), in sodbo spremenilo tako, da je zavarovalnici naložilo enotno plačilo odškodnine v višini 44.336 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odškodnino za (pretrpljene in bodoče) telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je s 103.283 evrov znižalo na 40.000 evrov.
Zavarovalnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, a ni bila uspešna.
Višje sodišče je namreč menilo, da je bila odškodnina primerno odmerjena le za strah in duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti, medtem ko je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prvostopenjsko sodišče orientacijske kriterije uporabilo preveč matematično. Odškodnina je tako odstopala od tistih, odmerjenih v primerljivih primerih, in se je približevala tistim, ki jih sodišča dosodijo za tako imenovane katastrofalne škode, z izredno hudimi posledicami, zato jo je znižalo.
Tožnikova življenjska aktivnost je bila že pred nesrečo zmanjšana za 25 odstotkov zaradi težav s hrbtenico, v nesreči utrpljena poškodba je njegovo funkcioniranje poslabšala še za dodatnih 12 odstotkov, predvsem pa ga je dokončno onemogočila pri opravljanju poklica. Je namreč fizični delavec in drugega kot fizičnih del ne zna opravljati, po nezgodi pa lahko opravlja le lažja dela, in še ta s povečanimi napori.
Ni podlage za ločeno odmero odškodnine za škodo zaradi prestanih in bodočih telesnih bolečin, sklepa sodišče.
Tožena zavarovalnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, a jo je vrhovno sodišče zavrnilo. Upoštevanje bodočih telesnih bolečin v okviru te postavke namreč ni v skladu s sodno prakso hrvaških sodišč, saj se telesne bolečine, ki jih bo oškodovanec trpel do konca življenja, lahko upoštevajo pri odmeri odškodnine za fizične bolečine le za čas do trenutka ustalitve zdravstvenega stanja, po tem trenutku pa le v okviru odmere odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, je pojasnilo sodišče.
