SODIŠČE ODLOČILO

Pohotni šef obsojen za spolni napad: sesal je joško, mož vse posnel

Objavljeno 22. februar 2020 07.07 | Posodobljeno 22. februar 2020 07.17 | Piše: Jure Predanič

V ženino torbico je skril snemalnik. Pohotnež je obsojen za spolni napad.

Sodišče je direktorja, ki je prestopil mejo, obsodilo na pogojno kazen. FOTO: Uroš Hočevar
Že dejstvo, da si nekomu v službi podrejen, je v nekaterih primerih očitno lahko dovolj, da iz strahu pred izgubo službe storiš nekaj, česar sicer ne bi. Če direktor svoj položaj zlorabi na tak način, da poteši svojo spolno slo, gre v tem primeru seveda za kaznivo dejanje, natančneje kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Prav takšna zgodba se je pred leti odvijala v podjetju pri nas. Direktor je spolno nadlegoval zaposleno, primer pa je pristal na sodišču v Novi Gorici.

»Prijel jo je v tesen objem, nato pa z desno roko vzel dojko iz nedrčka in jo dal v usta,« je dogajanje na delovnem mestu opisalo tožilstvo. Spet drugič jo je pohotni direktor potegnil s stolom k sebi in prišel najprej do leve dojke, jo izvlekel iz nedrčka in dal v usta njeno bradavico, »nato pa je pokleknil in dal v usta tudi desno dojko«.

Obsojen na pogojno

Direktorja so zaradi spolnega nadlegovanja ženske, ki je bila pri njem zaposlena vrsto let, posadili na zatožno klop in tudi obsodili. Določili so mu pogojno kazen enajstih mesecev zapora s preizkusno dobo šestih mesecev. Višje sodišče je pritožbi obrambe sicer delno ugodilo in mu določilo pogojno kazen devetih mesecev zapora, preizkusno dobo pa zvišalo na eno leto. V preostalem pa so sodniki potrdili odločitev njihovih kolegov na prvi stopnji. A pravnomočno obsojeni direktor se s tem ni sprijaznil, vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, to pa mu je pred kratkim prav tako dalo košarico. Obramba je namreč zatrjevala, da je sodišče le navedlo, »da je bil obsojenec delodajalec in lastnik ter sprva tudi direktor, pozneje pa prokurist podjetja, pri katerem je bila oškodovanka zaposlena«. Ni pa po mnenju odvetnika jasno, zakaj naj bi šlo v tem primeru za zlorabo položaja, saj bi se ta morala kazati bodisi tako, da bi zaposleni v zameno za svoje dejanje ponudil materialne koristi bodisi ji grozil, kaj se ji bo zgodilo, če ga ne uboga.

9 mesecev pogojne kazni je sodišče prisodilo pohotnežu.

A tudi vrhovno sodišče kot že višje sodišče pred njim je poudarilo, da je v tej zadevi jasen položaj nadrejenosti in podrejenosti, ki ga je direktor izkoristil. Svoja sprevržena dejanja je po mnenju sodišča storil zato, ker se je zavedal, da mu to omogoča prav njegov nadrejeni položaj. Oškodovanka je bila pri njem zaposlena in je morala delati tako, kot se je od nje zahtevalo, direktorja pa se je bala. Bala se je tudi, da bo, če se mu močno upre, izgubila službo.

Izgubil pravico do zasebnosti

Za dodaten zaplet oziroma razlog, da je zadeva sploh prišla na plan, je poskrbela tretja oseba v tej zgodbi, in sicer oškodovankin mož. Ta je namreč zaradi njenega čudnega obnašanja sumil, da se nekaj dogaja, in se odločil zadevo raziskati kar sam. V njeno torbico je zato namestil snemalno napravo in posnetek je postal ključen dokaz. Sodišče, ki je presojalo o zadevi, si je tako lahko seveda lažje ustvarilo mnenje glede tega, kaj se je dogajalo v podjetju in ali je šlo za spolno nadlegovanje.

image
Direktor je svoja sprevržena dejanja storil zato, ker se je zavedal, da mu to omogoča njegov nadrejeni položaj. FOTO: Shutterstock
Direktorjev odvetnik pa je menil, da sodba zaradi tega temelji na neupravičeno in nezakonito pridobljenem zvočnem posnetku, kar je kršitev ustave in ne le poseg v zasebnost obsojenca, temveč tudi zaposlene same. »Mož oškodovanke dogajanja med obsojencem in oškodovanko, ki je ključni dokaz, na katerega se je oprlo sodišče pri svoji presoji, ni posnel zaradi zaščite žene, temveč zaradi ljubosumnosti, ker je bil prepričan, da ima njegova žena afero z obsojencem,« je opozorila obramba. Posnetek tako po mnenju zagovornika ni nastal zaradi zaščite žrtve in »iz plemenitih nagibov, kot to poskuša prikazati sodišče, temveč iz povsem drugih v bistvu moralno spornih nagibov, ki bi v določenih okoliščinah lahko predstavljali nedopustno zalezovanje svoje žene«. To naj bi namreč mož večkrat na skrivaj hodil gledat, kaj počne v službi. »Ker to ni bilo dovolj, ji je na skrivaj namestil v torbico snemalno napravo,« je opozorila obramba. Takšno početje bi lahko celo pomenilo kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja, vsekakor pa sodišče na tak dokaz ne bi smelo opreti sodbe, je poudaril zagovornik.

Vendar so sodniki med drugim poudarili, da se pravica do zasebnosti konča »takrat in tam, ko se sreča z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih«. Ali povedano drugače, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, oziroma spolne nedotakljivosti ima vsekakor prednost pred osebnostno pravico obsojenca, v katero je posegel mož z zvočnim snemanjem. Pomembno je, da je oškodovanka, ki pa edina lahko odloča o svoji zasebnosti, pozneje dala svoje soglasje, »s čimer je odvzela protipravnost ravnanju svojega moža, vsaj glede posega v njeno zasebnost«.

Sodišče je še poudarilo, da je posnetek nastal z namenom, da oškodovankin mož preveri oziroma ugotovi, kaj se z ženo dogaja, posledično pa, da jo zaščiti. Kot je namreč pojasnil sam, je snemalno napravo vstavil v ženino torbico zato, ker je zaradi njenega dlje trajajočega neobičajnega obnašanja sumil, da je nekaj narobe, in ne zaradi ljubosumja, kot je menil direktor. 
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Sumničavi mož je v ženino torbico skril snemalnik. FOTO: GULIVER/Getty Images

Pravica do spolne nedotakljivosti ima prednost pred osebnostno pravico obsojenca, je odločilo sodišče.




Deli s prijatelji