KRVAVA SLOVENIJA
Po 26 letih so na sledi morilcu
Čeha Jiřija Lungo so ustrelili na počivališču Studenec, kjer se je ustavil z domnevno ljubico. V preiskavi tudi rdeča stoenka in mladci, ki naj bi tam popivali.
Odpri galerijo
Čoln Jiřija Lunge, zasidran v Banjolah.
Od umora 41-letnega češkega državljana Jiřija Lunge bo minilo 26 let, storilca ali storilcev pa še niso odkrili. A ne glede na oddaljeno dogajanje dosje o zločinu ni končal v zaprašeni omari. Koščke te nepojasnjene krvave zgodbe s počivališča Studenec ob avtocesti Ljubljana–Koper preiskovalci še vedno sestavljajo; v zadnjem času spet intenzivneje analizirajo ugotovitve, nedavno so na Češkem celo ponovno obiskali Lungovo sopotnico Dagmar Jančočkovo, ki je nočni strelski napad ranjena preživela.
In morda se je posvetila drobna lučka. Kot smo že poročali, se Jančočkova kot neposredna priča dogodka v preiskavi ni preveč izkazala. Češki par je bil namreč brez vednosti najbližjih na ljubezenskem izletu v hrvaško Istro, tragično naključje pa je njuno skrivnost razgalilo pred javnostjo.
Kot rečeno, dogodek iz 27. avgusta 1994 ni pozabljen in še vedno ne dovoljuje mirnega spanca preiskovalcem, ki upajo, da bodo umor le razvozlali. Težava je, da je marsikaj vezano na tujino. Od trenutka, ko so bili obveščeni o streljanju nekaj kilometrov od Razdrtega in so začeli zbirati informacije, se je nabralo precej materiala, a dejstvo je, da so se že na začetku preiskave pojavili zapleti.
Tisto soboto sta Lunga in Jančočkova potovala proti Istri. Po celodnevni vožnji s Češke sta se zvečer ustavila na počivališču Studenec. Njun počitek je okoli 23.30 zmotil neznanec, ki je, kot je pozneje v bolnišnici povedala Jančočkova, potrkal na steklo in v nemškem jeziku zaprosil za vodo. Dejala je, da je Lunga na prošnjo neznanca izstopil in odprl prtljažnik, hip zatem pa sta počila dva strela. Lunga se je ranjen splazil v vozilo, tedaj je še nekajkrat počilo, krogle so frčale skozi okno, pri tem pa je bila ranjena tudi Jančočkova.
Neznanec je po streljanju pobegnil, Lungi pa je uspelo sprožiti avtomobilski alarm, zatem je, kljub smrtni rani, stekel do ceste. Najbrž zaradi noči in pozne ure ni nihče ustavil in Čeh se je z zadnjimi močmi vrnil do avta, kjer je omagal. Spremljevalki je še naročil, naj poskuša ob cesti priklicati pomoč, potem pa je obležal ob avtu.
Nekdo, ki je peljal mimo, je obvestil uslužbence cestninske postaje Razdrto, da se na počivališču Studenec dogaja nekaj nenavadnega. Neki voznik kombija je povedal, pozneje je to potrdil tudi v pogovoru s kriminalisti, da je videl na tleh žensko, ob njej pa več oseb, zato je peljal naprej. Tedaj ga je prehitelo vozilo francoske registracije, voznik je plačal cestnino in oddrvel naprej. Kljub sumljivemu obnašanju francoskega voznika so preiskovalci tega po preverjanju izločili kot možnega udeleženca pri dogodku.
V preiskavi so dobili odgovore na nekaj vprašanj, še vedno pa manjka pomembna podrobnost, namreč motiv, ki je vodil storilca ali storilce. Na kraju umora so našli vse izstreljene krogle in tulce, orožja pa ne. Kljub molčečnosti policije je prišlo na dan, da je bilo orožje jugoslovanske izdelave, in sicer crvena zastava M 75 kalibra 7,65.
V tragični zgodbi se veliko vrti okoli Čehinje. Ranjenka je bila tri ali štiri dni v oskrbi zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra, zaradi hudih ran ni mogla govoriti, zato je odgovore na vprašanja kriminalistov pisala na list papirja. Nato so jo v spremstvu moža, ki je prišel ponjo iz domovine, z letalom prepeljali na Češko. Jančočkova je bila, čeprav edina priča, tudi pozneje bolj molčeča. Kljub temu da sta bila z Lungo žrtvi zločina, je ob večkratnih poskusih zavračala pogovor o usodnem dogodku in slovenski preiskovalci so bili odvisni zgolj od podatkov, ki so jih dobili s pomočjo mednarodnega sodelovanja prek Interpola.
A vselej so s Češke dobili enak odgovor: ženska se o tem ne želi pogovarjati. To je za kriminaliste resna ovira, a njeno zavračanje se zdi tudi razumljivo. Jančočkova je imela družino in nesrečnega avgustovskega dne je bila na poti v Banjole z domnevnim ljubimcem, medtem ko je bil njen mož prepričan, da je na oddihu nekje v Tatrah. Nesrečna avantura pomeni veliko oviro za uspešnejšo preiskavo.
Ob edinem obisku kriminalistov dotlej na Češkem so se leta 1995 v kraju Hodonin, od koder je bil doma Lunga, postojnski kriminalisti pogovarjali s tujimi kolegi. Dobili so splošne odgovore, o žrtvi niso izvedeli nič sumljivega. Lunga je bil gradbeni inženir, imel je podjetje z gradbenim materialom in bil je soustanovitelj turistične agencije, zato je imel v Banjolah na privezu motorni čoln, s katerim naj bi se prevažali češki potapljači in smučarji na vodi. Njegova spremljevalka je doma iz kraja Karvina, štiristo kilometrov od Hodonina, kjer je živel Lunga.
Kriminalisti so vključili tudi strokovnjake z različnih področij in skupaj so pretehtali vse možnosti o motivu; je šlo za ponesrečen rop, je v ozadju ljubosumje, morda spor poslovnih partnerjev ali pa zgolj tragično naključje.
Ugotovitve ne izključujejo nobene od teh možnosti. Lahko bi špekulirali z domnevo, da se je zgodil ponesrečen rop, kajti v Čehovi torbici je nedotaknjenih ostalo 200 ameriških dolarjev, 4300 kun in 600 nemških mark.
Šele leto dni po dogodku so se preiskovalci pogovorili tudi z Lungovimi družabniki v turističnem poslu. Malce sumljivo se je zdelo, ker se po dogodku niso sami oglasili, ampak so jih mejni organi ustavili ob vstopu v našo državo. Pet Lungovih družabnikov (podatke o njih so dobili med preiskavo) ni vedelo nič, kar bi pomagalo pri razjasnitvi zločina. Tudi žrtvini svojci niso pomagali, saj po umoru ni nihče pripotoval v Slovenijo, vse, vključno s prevozom trupla, je urejal češki ambasador.
Razpisana nagrada v višini pet tisoč takratnih nemških mark za koristne informacije je ostala nedotaknjena. Primer ostaja odprt, vsaka morebitna nova informacija pa bo deležna enake pozornosti kot vse prejšnje, zagotavljajo.
In morda se je posvetila drobna lučka. Kot smo že poročali, se Jančočkova kot neposredna priča dogodka v preiskavi ni preveč izkazala. Češki par je bil namreč brez vednosti najbližjih na ljubezenskem izletu v hrvaško Istro, tragično naključje pa je njuno skrivnost razgalilo pred javnostjo.
Obležal je ob vozilu.
Potovala v Istro
Tisto soboto sta Lunga in Jančočkova potovala proti Istri. Po celodnevni vožnji s Češke sta se zvečer ustavila na počivališču Studenec. Njun počitek je okoli 23.30 zmotil neznanec, ki je, kot je pozneje v bolnišnici povedala Jančočkova, potrkal na steklo in v nemškem jeziku zaprosil za vodo. Dejala je, da je Lunga na prošnjo neznanca izstopil in odprl prtljažnik, hip zatem pa sta počila dva strela. Lunga se je ranjen splazil v vozilo, tedaj je še nekajkrat počilo, krogle so frčale skozi okno, pri tem pa je bila ranjena tudi Jančočkova.
Neznanec je po streljanju pobegnil, Lungi pa je uspelo sprožiti avtomobilski alarm, zatem je, kljub smrtni rani, stekel do ceste. Najbrž zaradi noči in pozne ure ni nihče ustavil in Čeh se je z zadnjimi močmi vrnil do avta, kjer je omagal. Spremljevalki je še naročil, naj poskuša ob cesti priklicati pomoč, potem pa je obležal ob avtu.
Njegovo smrt še vedno preiskujejo.
Motiva niso ugotovili
V preiskavi so dobili odgovore na nekaj vprašanj, še vedno pa manjka pomembna podrobnost, namreč motiv, ki je vodil storilca ali storilce. Na kraju umora so našli vse izstreljene krogle in tulce, orožja pa ne. Kljub molčečnosti policije je prišlo na dan, da je bilo orožje jugoslovanske izdelave, in sicer crvena zastava M 75 kalibra 7,65.
V tragični zgodbi se veliko vrti okoli Čehinje. Ranjenka je bila tri ali štiri dni v oskrbi zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra, zaradi hudih ran ni mogla govoriti, zato je odgovore na vprašanja kriminalistov pisala na list papirja. Nato so jo v spremstvu moža, ki je prišel ponjo iz domovine, z letalom prepeljali na Češko. Jančočkova je bila, čeprav edina priča, tudi pozneje bolj molčeča. Kljub temu da sta bila z Lungo žrtvi zločina, je ob večkratnih poskusih zavračala pogovor o usodnem dogodku in slovenski preiskovalci so bili odvisni zgolj od podatkov, ki so jih dobili s pomočjo mednarodnega sodelovanja prek Interpola.
2 strela sta počila, ko je odprl prtljažnik.
A vselej so s Češke dobili enak odgovor: ženska se o tem ne želi pogovarjati. To je za kriminaliste resna ovira, a njeno zavračanje se zdi tudi razumljivo. Jančočkova je imela družino in nesrečnega avgustovskega dne je bila na poti v Banjole z domnevnim ljubimcem, medtem ko je bil njen mož prepričan, da je na oddihu nekje v Tatrah. Nesrečna avantura pomeni veliko oviro za uspešnejšo preiskavo.
Nagrada za informacije
Ob edinem obisku kriminalistov dotlej na Češkem so se leta 1995 v kraju Hodonin, od koder je bil doma Lunga, postojnski kriminalisti pogovarjali s tujimi kolegi. Dobili so splošne odgovore, o žrtvi niso izvedeli nič sumljivega. Lunga je bil gradbeni inženir, imel je podjetje z gradbenim materialom in bil je soustanovitelj turistične agencije, zato je imel v Banjolah na privezu motorni čoln, s katerim naj bi se prevažali češki potapljači in smučarji na vodi. Njegova spremljevalka je doma iz kraja Karvina, štiristo kilometrov od Hodonina, kjer je živel Lunga.
Možni osumljenciBrskanje po starih zapisih o umoru Jiřija Lunge je vzbudilo pozornost zaradi nekaj podatkov. Morda je bilo po naključju prezrto, da naj bi nekdo spregovoril o osebnem vozilu, rdeči stoenki, ki naj bi bila približno v času zločina v bližini počivališča. Prav tako naj bi bilo v nočnem času tam nekaj ljudi, nekateri doma iz bližnjega kraja. Morda je o teh govoril voznik kombija, ki je peljal mimo. Na počivališču naj bi mladci popivali in se zakajali. Če to drži, bi gotovo slišali tudi streljanje oziroma ni izključeno, da je streljal nekdo iz skupine. Nekaj takega naj bi nekdo celo prišepnil policiji. Iz tega se je izcimilo ugibanje, ali se ni na parkirišču morda zgodil nenačrtovan, naključen dogodek iz objestnosti ali neumnosti in se žal tragično končal. Navzkrižno preverjanje je nakazalo možnost, da so preiskovalci morda le na pravi sledi.
Kriminalisti so vključili tudi strokovnjake z različnih področij in skupaj so pretehtali vse možnosti o motivu; je šlo za ponesrečen rop, je v ozadju ljubosumje, morda spor poslovnih partnerjev ali pa zgolj tragično naključje.
Ugotovitve ne izključujejo nobene od teh možnosti. Lahko bi špekulirali z domnevo, da se je zgodil ponesrečen rop, kajti v Čehovi torbici je nedotaknjenih ostalo 200 ameriških dolarjev, 4300 kun in 600 nemških mark.
Šele leto dni po dogodku so se preiskovalci pogovorili tudi z Lungovimi družabniki v turističnem poslu. Malce sumljivo se je zdelo, ker se po dogodku niso sami oglasili, ampak so jih mejni organi ustavili ob vstopu v našo državo. Pet Lungovih družabnikov (podatke o njih so dobili med preiskavo) ni vedelo nič, kar bi pomagalo pri razjasnitvi zločina. Tudi žrtvini svojci niso pomagali, saj po umoru ni nihče pripotoval v Slovenijo, vse, vključno s prevozom trupla, je urejal češki ambasador.
Razpisana nagrada v višini pet tisoč takratnih nemških mark za koristne informacije je ostala nedotaknjena. Primer ostaja odprt, vsaka morebitna nova informacija pa bo deležna enake pozornosti kot vse prejšnje, zagotavljajo.
