NA KOŽO
Nerazumno zavlačevanje
Evropska pravila igre so jasna, roki za prodajo NLB pa tudi že štiri leta.
Odpri galerijo
Konec leta 2013 je vlada Alenke Bratušek dala Evropski komisiji zavezo o prodaji državne banke. Zaveza o prodaji NLB je bila namreč potrebni pogoj za to, da je lahko država s kar 1,5 milijarde davkoplačevalskega denarja reševala to državno banko. Brez državne pomoči bi NLB bankrotirala. Zato je težko razumeti, čemu je Cerarjeva vlada tako zavlačevala z izpolnitvijo dane zaveze Evropski komisiji, še posebno ker nam zaradi tega zdaj grozi visoka kazen. Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Verstager je znana kot nepopustljiva pogajalka in ni presenečenje, da nima posluha za slovenske izgovore. Evropska pravila igre so namreč jasna, roki za prodajo NLB pa tudi že več kot štiri leta. Vlada bi morala poskrbeti, da se NLB privatizira, ali pa bi morala NLB vrniti 1,5 milijarde evrov v državni proračun, ki pa jih nima. Cerarjeva vlada je tako Slovenijo ter NLB z zavlačevanjem obljubljene prodaje spravila v nedovoljen položaj. Občasno sestankovanje ministrice za finance z evropsko komisarko ni dalo rezultatov. Evropska komisija tudi ne sprejema novih izgovorov, kot so tožbe hrvaških pravnih oseb.
Navsezadnje so redni porazi v sodnih sporih s hrvaškimi fizičnimi in pravnimi osebami posledica servilnega obnašanja. Stara LB in pozneje NLB na Hrvaškem ni imela samo obveznosti, ampak tudi vrsto terjatev, ki so izhajale iz danih kreditov hrvaškim podjetjem. NLB teh terjatev ni uspelo izterjati, ker ji Hrvaška narodna banka ni izdala dovoljenja za poslovanje na Hrvaškem. Zato bi morala že zdavnaj zaradi tega tožiti Hrvaško narodno banko, ne pa se zanašati na to, da se bodo ta vprašanja reševala v okviru nasledstva za nekdanjo SFRJ. Slovenija v preteklosti ne bi smela v pogajanjih s Hrvaško ob vstopu v EU zapreti finančnega poglavja, dokler tudi vprašanje terjatev NLB ni rešeno. Nič od tega nismo naredili in tudi zdaj zavlačujemo in čakamo na kazen Evropske komisije zaradi neprodaje NLB, ki bo najverjetneje precej huda. Navsezadnje, če Slovenija v zvezi z arbitražo od Evropske komisije pričakuje vztrajanje pri izpolnitvi zavez, jih mora v zvezi z NLB spoštovati tudi sama.
Navsezadnje so redni porazi v sodnih sporih s hrvaškimi fizičnimi in pravnimi osebami posledica servilnega obnašanja. Stara LB in pozneje NLB na Hrvaškem ni imela samo obveznosti, ampak tudi vrsto terjatev, ki so izhajale iz danih kreditov hrvaškim podjetjem. NLB teh terjatev ni uspelo izterjati, ker ji Hrvaška narodna banka ni izdala dovoljenja za poslovanje na Hrvaškem. Zato bi morala že zdavnaj zaradi tega tožiti Hrvaško narodno banko, ne pa se zanašati na to, da se bodo ta vprašanja reševala v okviru nasledstva za nekdanjo SFRJ. Slovenija v preteklosti ne bi smela v pogajanjih s Hrvaško ob vstopu v EU zapreti finančnega poglavja, dokler tudi vprašanje terjatev NLB ni rešeno. Nič od tega nismo naredili in tudi zdaj zavlačujemo in čakamo na kazen Evropske komisije zaradi neprodaje NLB, ki bo najverjetneje precej huda. Navsezadnje, če Slovenija v zvezi z arbitražo od Evropske komisije pričakuje vztrajanje pri izpolnitvi zavez, jih mora v zvezi z NLB spoštovati tudi sama.
