NA KOŽO
Kriv je Franklin
Naši delovniki so bolj prilagojeni vplivu sončne svetlobe kot potrebam gospodarstva.
Odpri galerijo
Tudi Planica, te dni središče smučarskega sveta, bo jutri prikrajšana za uro spanja, še nedeljski materinski dan bo za uro krajši. Ker smo se pač slepo podredili maniri tistih, ki spomladi in poleti premikajo urne kazalce. Marca naprej, oktobra nazaj. Bojda zaradi prihranka energije in boljšega izkoristka dnevne svetlobe. Roko na srce, ne prvega ne drugega ne občutim. Nasprotno, že danes vem, da bo jutri energije manj in da bom jutranjo svetlobo odganjal kot nadležno muho.
Verjeli ali ne, postali smo žrtve naključnega natega ameriškega pisatelja, politika, tudi izumitelja strelovoda, Benjamina Franklina. Ta je sredi 18. stoletja v hudomušnem pismu, naslovljenem na urednike Pariškega dnevnika, prvi predlagal uvedbo poletnega časa. A nikakor ne s premikanjem ur, v mislih je imel praktični nasvet, da morajo ljudje poleti prej vstati in tudi preje leči v posteljo. Dovolj, da se je začelo in nadaljevalo v to smer. Dokler ni že leta 1878 kanadski izumitelj Sandford Fleming iznašel standardnega časa in sveta razdelil na enourne pasove, pet let pozneje so bili po njem že narejeni vozni redi vlakov. Slovenci smo poletni čas začeli uporabljati 27. marca 1983. Ure smo premikali nekoliko po svoje, socialistično; naprej zadnjo marčno ali prvo aprilsko nedeljo in nazaj zadnjo septembrsko ali prvo oktobrsko nedeljo. Šele leta 2006 smo začeli upoštevati evropsko direktivo, ki usklajuje poletno in zimsko premikanje ure v šestdesetih državah po svetu. Kar je dobra četrtina. Preostale tri četrtine se nam pretežno smejijo. Zakaj?
Zdravstvo in gospodarstvo sta proti premikanju ure, ki dokazano spreminja naš bioritem. Ljudje imamo svojo notranjo uro, pravimo ji tudi cirkadiani ritem, ki uravnava naše biološke procese. In nasilni posegi vanjo s krajšanjem ali daljšanjem dne niso brez posledic, posebno ne pri otrocih in starejših. Da ne govorimo o absurdnosti spoznanja, kako so naši delovniki bolj prilagojeni vplivu sončne svetlobe kot potrebam gospodarstva. Beri želji po dobičku in potrošnji. Že dolgo pač živimo drugačne čase od onih pred desetletji ali celo stoletji.
Ne dvomim, da bomo v prihodnosti znova imeli le en čas. Ne vem sicer, ali bo to zimski ali poletni, tudi ne, ali bo to čez pet ali deset let. Vem pa, da bo nekdo s študijami na to temo mastno zaslužil. Tudi pod Alpami.
Verjeli ali ne, postali smo žrtve naključnega natega ameriškega pisatelja, politika, tudi izumitelja strelovoda, Benjamina Franklina. Ta je sredi 18. stoletja v hudomušnem pismu, naslovljenem na urednike Pariškega dnevnika, prvi predlagal uvedbo poletnega časa. A nikakor ne s premikanjem ur, v mislih je imel praktični nasvet, da morajo ljudje poleti prej vstati in tudi preje leči v posteljo. Dovolj, da se je začelo in nadaljevalo v to smer. Dokler ni že leta 1878 kanadski izumitelj Sandford Fleming iznašel standardnega časa in sveta razdelil na enourne pasove, pet let pozneje so bili po njem že narejeni vozni redi vlakov. Slovenci smo poletni čas začeli uporabljati 27. marca 1983. Ure smo premikali nekoliko po svoje, socialistično; naprej zadnjo marčno ali prvo aprilsko nedeljo in nazaj zadnjo septembrsko ali prvo oktobrsko nedeljo. Šele leta 2006 smo začeli upoštevati evropsko direktivo, ki usklajuje poletno in zimsko premikanje ure v šestdesetih državah po svetu. Kar je dobra četrtina. Preostale tri četrtine se nam pretežno smejijo. Zakaj?
Zdravstvo in gospodarstvo sta proti premikanju ure, ki dokazano spreminja naš bioritem. Ljudje imamo svojo notranjo uro, pravimo ji tudi cirkadiani ritem, ki uravnava naše biološke procese. In nasilni posegi vanjo s krajšanjem ali daljšanjem dne niso brez posledic, posebno ne pri otrocih in starejših. Da ne govorimo o absurdnosti spoznanja, kako so naši delovniki bolj prilagojeni vplivu sončne svetlobe kot potrebam gospodarstva. Beri želji po dobičku in potrošnji. Že dolgo pač živimo drugačne čase od onih pred desetletji ali celo stoletji.
Ne dvomim, da bomo v prihodnosti znova imeli le en čas. Ne vem sicer, ali bo to zimski ali poletni, tudi ne, ali bo to čez pet ali deset let. Vem pa, da bo nekdo s študijami na to temo mastno zaslužil. Tudi pod Alpami.
