Komentar Dušana Malovrha: Kri in kritika
Bil sem krvodajalec. Parkrat. V srednji šoli in vojski, to je bilo še v Jugoslaviji. Kot dijak sem bil za dva deci temno rdečega sirupa za en dan oproščen prisotnosti pri pouku, kot vojaški prostovoljec sem si s polno flaško skrajšal služenje vojaškega roka za dva dni (a nakopal kar nekaj nevšečnosti, saj so nas v JLA tistikrat pri odvzemu krvi okužili za celo četico; menda niso menjavali igel). Pozneje, v civilnem življenju, se iz teh in drugih razlogov nisem več udeleževal krvodajalskih akcij, čeprav sem večkrat pomislil, da bi spet šel. Ne zaradi frej dneva, klobase in konjaka (nekoč) ali sendviča, soka in kulija, kar poleg dela prostega dne udeleženci dobijo danes.
Darovanje krvi je preprosto vrhunec posameznikovega prispevka skupnosti, sredi katere živi, ob zavedanju, seveda, da je že ali še bo tudi sam kdaj potreboval življenjsko tekočino. »Krvodajalci kri darujejo za neznanca, prostovoljno in brez plačila,« poudarjajo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino (ZTM), v ustanovi, ki pobrano kri tudi ustrezno predela, shrani in posreduje uporabnikom v naši javni zdravstveni mreži.
Mislil sem, da nekaj tako dragocenega, kot je kri, in še darovana za povrh, ne more biti tržno blago (kot je denimo v Avstriji, kjer vam za eno darovanje plačajo 35 evrov). Ker je pač del našega javnega zdravstva. Kako naivno!
Potem ko je pred dnevi spregovoril obupani doktor Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana, sem poštekal, v kakšni zmoti sem živel. Ne samo, da podarjeno kri en oddelek javne mreže prodaja drugemu oddelku, še več, ceno celo drastično zvišuje. Ampak, čakajte, kako vendar, mar niso za svoje delo plačani že iz proračuna?
Morda sem res naiven, toda predlog rešitve, ki jo je predvčerajšnjim podal dr. Erik Brecelj, ki se je pridružil dr. Zveru v prizadevanjih za odpravo te anomalije, je dal prav mojemu začudenju nad tem, da se darovana kri prodaja znotraj enega in istega javnega zdravstva. Brecelj, če sem ga prav razumel, namreč predlaga združitev delov sistema. Kako preprosto, racionalno, logično, pravično. Ja, ampak ali si tega želijo tudi tisti, ki podpisujejo in odločajo?
