Komentar Bojana Budje: Na morje

Bolj ali manj uradno se z dnevom državnosti pričenja vsakoletna sezona dopustovanj. Letošnja še posebej. Že zavoljo temperatur in svobode, ki nam jo je naposled namenila država po enoletnem koronaarestu. Tudi Slane novice pričenjamo v ponedeljek, z vsem pripadajočim, denimo z nagradami in igrami. Večinsko bomo torej vse tja do jeseni na morju. Slovenci smo dokazano med tistimi ljudstvi, ki hrepenijo po toploti juga, južni zemljepisni širini. Naša sreča je, da smo po zaslugi naše sicer ne prav posebno lepe, tudi ne prav velike obale del njih. Če denimo namočiš prst v morje na piranski Punti, si ga potopil v Sredozemske morje in v prav vse oceane tega sveta.


Vsak izmed nas ima svojo zgodbo o prvem morju v življenju, vsakdo se spomni, kdaj ga je prvič videl in kdaj polizal prst, ki ga je pomočil vanj. Pa je res slano! Skorajda hevreka. Srečanje z morjem je pač nekaj posebnega, Slovencem še posebej. Jadransko, ki mu pripadamo, se nam je vselej nekako izmikalo. Najprej Benečani, pa Italijani, Avstrijci, Nemci, sedaj Čehi, Slovaki, kot da za nas ni bilo prostora v njem ali ob njem. Saj so tudi druga morja, a ni enako. Morja imajo značaj, mogočni Pacifik je vse kaj drugega kot tihi ocean, Indijski diši po začimbah, zeleno modri Atlantik se spominja Kolumbovih karavel in poti čez lužo.

Da manjših ne omenjamo. Otožnega Baltika ali Črnega morja, ob katerem je zmrzoval pesnik Ovid, Egejskega in Jonskega ali denimo Karibskega, koder so hiše cenejše kot v Ljubljani. A kakor koli obračamo, Jadran je nekaj posebnega. Kot bi bil nalit po slovenski duši. To morje je bilo minulih tisoč let celo bolj naše, kot bo najbrž naslednjih dva tisoč. Zgodovina Adrije je tudi zgodovina Slovencev in Avstrijcev, če bi se podrli vse svetilniki in pomoli, ki so jih zgradili, bi se Dalmacija vrnila v čase neslovanske kraljice Tevte. A letos zna biti Jadran spet bolj slovenski, strahovi pandemije so še ravno prav veliki, da Evropa nanj ne bo drla kot v minulih desetletjih.
Saj imamo Slovenci tudi svoje morje, obala šteje natančno 46,6 kilometra. Kar je, čeprav smo majhni, za vse nas premajhno.

Natanko 1,2 odstotka kopenskega dela Jadranskega morja. Ne bi o krivicah in pravicah, tako pač je. Raje verjamem, da so se naši južni sosedje v tem koronapremoru naučili, kako je treba včasih v imenu biznisa tudi upogniti hrbet v poklon, postreči celo samo kozarec hladne vode iz njihove špine. Pa saj voda, morje, ni politika. Dopust in morje sta, da si odpočijemo od življenja.