Kolumna Miše Terček: Zaodrje ringa

Največji zvezdniki wrestlinga so po svetu prepoznavni kot hollywoodski igralci. Uživajo slavo, blišč in denar ter vse, kar spada zraven. Dva od najbolj izstopajočih, ki sta uspešno prestopila meje ringa oziroma te cirkuške arene zrežiranih bojev (ki pa vseeno na tekmovalcih oziroma nastopajočih puščajo resne poškodbe, te so za njihove kariere nemalokrat usodne) na velika platna, sta denimo Hulk Hogan in Dwayne Johnson - The Rock. A veliki denarji se obračajo v velikih ligah. Največja je WWE (World Wrestling Entertainment), ki jo je na male zaslone globalno popeljal eden od vzornikov Donalda Trumpa Vince McMahon. Koncern WWE, ki poleg tedenskih TV-oddaj režira tudi filme in ima v lasti licence za številne blagovne znamke tam nastopajočih, je vreden približno deset milijard ameriških dolarjev. Njegov najbližji tekmec, organizacija AEW (All Elite Wrestling), ki ima prav tako tedenske televizijske šove in je pred kratkim razprodala stadion Wembley v Londonu, naj bi bila vredna slabo milijardo, čeprav nekateri menijo, da je ta številka v resnici prenapihnjena. Nekdanji glavni tekmec WCW (World Championship Wrestling), s katerim je hotel ustanovitelj CNN Ted Turner konkurirati McMahonu, je leta 2001 zaprl vrata ter za sabo pustil milijonske dolgove. Na koncu ga je za pičlih nekaj milijonov odkupil njegov glavni konkurent WWE. Dve večji ligi obstajata tudi zunaj ZDA, in sicer v Mehiki (AAA) in na Japonskem (New Japan Pro-Wrestling), obe sta že desetletja stalnici na tamkajšnjih televizijah. Pri tej obliki rokoborbe, ki z olimpijskim športom pravzaprav nima kaj dosti skupnega, saj gre primarno za spektakel in šov, ki vključuje igrane prizore, kaskaderstvo in precej teatralnosti, obenem pa tudi definira tako imenovano amerikano (stereotipno ameriško kulturo), radi poudarjajo, da so najpomembnejše izkušnje in denar (angleško: miles in money). Nekoč skrbno varovana skrivnost, da so rezultati oziroma zmagovalci določeni vnaprej, je že nekaj časa zaradi interneta tam zunaj, a gledalke in gledalce to očitno ne moti, saj pred malimi zasloni ostajajo zaradi drame, ki se odvija kot kakšna športna telenovela.

A ni vse tako bleščeče. Predvsem ne v majhnih ligah, ki se predvajajo na lokalnih TV-postajah oziroma se odvijajo v manjših krajih. Tam nastopajoči niso milijonarji, temveč se komaj prebijajo skozi mesec, vsi pa si želijo nekega dne prestopiti k velikim ter uspeti v svetovnem merilu. To po navadi pomeni, da se morajo nenehno dokazovati in tvegati ter razvijati svoje like. Na Netflixu se te dni predvaja izjemno zanimiva dokumentarna serija, ki spremlja zakulisje ene od manjših lig tovrstne cirkuške rokoborbe. Gre za organizacijo OVW (Ohio Valley Wrestling), ki letos praznuje 30 let delovanja. Bazo ima v mestu Louisville v ameriški zvezni državi Kentucky, vsak teden pa na televizijski postaji WBNA-21 sproducira oddajo v živo, ki je nato predvajana tudi na spletu, in sicer pred FITE TV.

Zgodba v dokuseriji se vrti okoli programskega vodje Ala Snowa, nekdanjega zvezdnika WWE, ki vse svoje moči in napore vlaga v vzhajajoče zvezdnike ringa, s katerimi ima manjše in večje težave. Tako dobimo redek vpogled v zakulisje kreiranja bojev, pisanja scenarijev in medsebojnih konfliktov, ki jim je skupna želja po uspehu. Ker OVW generira finančno izgubo, se v lastniško shemo vmešata lokalna radijca in si s tem nakopljeta več težav, kot sta pričakovala.

Dokumentarna TV-serija s preprostim naslovom Wrestlers (Rokoborci) je posneta kot nekakšen resničnostni šov, zatorej zanimiva tudi za tiste, ki jih morda ta »šport« sicer ne zanima.