Kolumna Lare Paukovič: Manifest-irajmo!
Ena od trenutnih modnih besed mlajših milenijcev in generacije Z je gotovo manifestiranje. Če že ne sledite motivacijskim vsebinam na družabnih omrežjih in platformah, kot so youtube, instagram in tiktok, se vam je morda zgodilo, da ste znanki omenili, da ste bili na razgovoru za boljšo službo in da upate, da jo dobite, pa vas je hlastno popravila ... »Saj jo boš dobila, samo manifestiraj.« Ali pa ste kje zasledili uspešnico Roxie Nafousi Manifest: 7 steps to living your best life (Manifestiraj: sedem korakov do tvojega najboljšega življenja), ki so jo lani prebirale vse mogoče zvezdnice.
Za kaj pravzaprav gre? Za nič novega. Filozofija, za katero je svet ponorel zaradi uspešnice za samopomoč Skrivnost Rhonde Byrne iz leta 2006, je zapakirana v modernejšo preobleko. Skrivnost je bralcem predstavila zakon privlačnosti, po katerem lahko s pozitivnim razmišljanjem v življenje pritegnemo čisto vse, kar si želimo. Postreže nam recimo z neverjetnimi zgodbami ljudi, ki so iz neke revije izrezali sanjsko hišo in tako močno verjeli, da bo nekega dne njihova (manifestirali!), da so jo desetletja pozneje dejansko kupili. Ljudi, ki so iz nič ustvarili biznis – in tako dalje. Tudi zgodbe, zbrane v knjigi Manifestiraj ali na družabnih omrežjih, niso pretirano drugačne. Preprosto gre za to, da moraš res verjeti, da se ti bo nekaj zgodilo, in svoja dejanja uskladiti s smerjo, v katero želiš iti, pa se bo. Samo dovolj moraš manifestirati in vizualizirati, kar pomeni, da se tako močno vživiš v trenutek, ko kupuješ svoj sanjski avto, sanjsko torbico, zagovarjaš diplomo ali kar koli že, da prelisičiš možgane, ki mislijo, da se to že dogaja.
Na družabnih omrežjih ima ta filozofija še en podaljšek oziroma različico za ženske, imenovano »lucky girl syndrome« (sindrom srečnega dekleta). Ko se zavestno odločiš, da si najsrečnejše dekle ali ženska na svetu in si vsak dan poveš, da ti gre vse kot po maslu, se ti bo to dejansko začelo dogajati.
Ni dvoma, da imajo naše misli in pogled na svet velik vpliv na to, kako plujemo skozi življenje. Gotovo mi je šlo karierno boljše v zgodnjih dvajsetih, ko sem bila še polna optimističnih misli, da svet čaka name, kot pa zdaj, ko sta se vame naselili naveličanost in grenkoba. Zato ne more biti slabo, če se za spremembo namesto najslabšega naučimo zamišljati najboljši možni izid in utišati svojega notranjega kritika, vsak dan pa izkoristimo za malo samospodbude.
A če smo po naravi skeptiki, občasno ciniki, si ne moremo kaj, da v teoriji manifestiranja ne bi videli nekaj lukenj. Težko je ne opaziti, da so ženske, ki na veliko razlagajo o teoriji manifestiranja, večinoma dobro situirane posameznice, ki niso videti slabo. Tako finančni kot erotični kapital – ali pa socialni – sta žal pomembna startna pozicija. Roxie Nafousi, avtorica knjige Manifestiraj, je bila na primer pomembna figura na družabni sceni, med drugim so jo povezovali s Harryjem Stylesom in umetnikom Damienom Hirstom. Težko je verjeti, da njene povezave niso vplivale na to, da si je »zmanifestirala« pogodbo za knjigo in uspešno kariero, čeprav ves čas poudarja, da je poleg manifestiranja potrebno trdo delo. Pa tudi ženske z »lucky girl syndrome« o tem pogosto pripovedujejo, ko sedijo v svoji dizajnerski dnevni sobi in pijejo matcha latte. Kot da že samo to ni dovolj, da so oklicane za najsrečnejše. No, pa saj vsi znamo dokončati tisto staro modrost: S polno ritjo je lahko ...
