NA KOŽO
Kolumna Domna Mala: Covid ruleta
Dvajset- in tridesetletniki bi s svojim topoumnim početjem marsikomu skopali prerani grob.
Odpri galerijo
Zdravstveno osebje se bori za življenja mnogih bolnikov okuženih s sars-cov2. FOTO: Stephane Mahe Reuters
Menda se je ideja najprej porodila mladostnikom: da bi namreč počakali, da se predvsem njihovi stari starši cepijo proti covidu-19, po še enem tednu, ko bi bili ti res zaščiteni, pa bi se oni namerno okužili. Njihova računica je preprosta: do poletja, ko bi hoteli potovati, še niti približno ne bodo cepljeni, zato bi morali ob odhodu v tujino in povratku opraviti PCR-test, kar pomeni blizu 200 evrov dodatnih stroškov. Veliko, sploh za mlade, ki za ta denar, kot se tudi sam spominjam svojih študentskih vandranj, kar nekajkrat prespijo v hostlu in se nahranijo na uličnih štantih. S potrdilom o prebolelosti bi dva stotaka pač ostala v žepu.
Ta zamisel, ki se zdaj širi po spletu, je menda okužila tudi starejše, željne svobodnejšega gibanja, tja do mojih 50 let. Ampak to je butasto. Jaz pri svojih letih nisem več tako fit, kot sem bil pred dvajsetimi, morda sem celo slabše, kot mislim, pa mi zdravniki (še) niso povedali. Vprašanje je, kako bi preboleval načrtno izsiljeno korono – mogoče tudi na respiratorju. In zelo verjetno je, da bi pred morebitnim odhodom v bolnišnico okužil še koga, ki si tega seveda ne želi, teh pa je večina. Tudi dvajsetletniki in tridesetletniki bi s svojim topoumnim početjem marsikomu skopali prerani grob.
»Covid morda lahko primerjamo z gripo do 18. ali 20. leta, po tej starosti pa je popolnoma jasno, da je to bistveno nevarnejša bolezen. Verjetnost smrti ali hospitalizacije se začnejo po 20. letu izjemno povečevati in niti malo ni sprejemljivo, da bi uvedli kakšne zabave, katerih namen bi bil, da tam dobiš covid. Vsako širjenje bolezni pomeni razplamtevanje epidemije,« je na posvetu o cepljenju, ki ga je organizirala STA, dejal tudi imunolog Alojz Ihan.
Ni pa to edina covid ruleta. Druga je cepivo AstraZeneca. Da povzroča strdke, je dokazano, kljub temu pa je Evropska agencija za zdravila ocenila, da njegovi pozitivni učinki pretehtajo tveganja. Nekatere države ga bodo zato uporabljale za vse starostne skupine, druge le za določene – trenutno tudi naša –, tretje sploh ne. Najbolj so skeptični v Skandinaviji, kjer so v boj proti koronavirusu investirali več in kupili dovolj drugih, varnejših in dražjih cepiv. Ta bi si lahko privoščila tudi Slovenija.
Ta zamisel, ki se zdaj širi po spletu, je menda okužila tudi starejše, željne svobodnejšega gibanja, tja do mojih 50 let. Ampak to je butasto. Jaz pri svojih letih nisem več tako fit, kot sem bil pred dvajsetimi, morda sem celo slabše, kot mislim, pa mi zdravniki (še) niso povedali. Vprašanje je, kako bi preboleval načrtno izsiljeno korono – mogoče tudi na respiratorju. In zelo verjetno je, da bi pred morebitnim odhodom v bolnišnico okužil še koga, ki si tega seveda ne želi, teh pa je večina. Tudi dvajsetletniki in tridesetletniki bi s svojim topoumnim početjem marsikomu skopali prerani grob.
»Covid morda lahko primerjamo z gripo do 18. ali 20. leta, po tej starosti pa je popolnoma jasno, da je to bistveno nevarnejša bolezen. Verjetnost smrti ali hospitalizacije se začnejo po 20. letu izjemno povečevati in niti malo ni sprejemljivo, da bi uvedli kakšne zabave, katerih namen bi bil, da tam dobiš covid. Vsako širjenje bolezni pomeni razplamtevanje epidemije,« je na posvetu o cepljenju, ki ga je organizirala STA, dejal tudi imunolog Alojz Ihan.
Ni pa to edina covid ruleta. Druga je cepivo AstraZeneca. Da povzroča strdke, je dokazano, kljub temu pa je Evropska agencija za zdravila ocenila, da njegovi pozitivni učinki pretehtajo tveganja. Nekatere države ga bodo zato uporabljale za vse starostne skupine, druge le za določene – trenutno tudi naša –, tretje sploh ne. Najbolj so skeptični v Skandinaviji, kjer so v boj proti koronavirusu investirali več in kupili dovolj drugih, varnejših in dražjih cepiv. Ta bi si lahko privoščila tudi Slovenija.
