NA KOŽO
Globalni catch the cash
Trgovanja z bitcoini ne nadzira nobena finančna institucija in noben državni organ.
Odpri galerijo
Večina ljudi ne razume dobro, kaj so digitalne valute in čemu sploh služijo, ampak to mnogih ne odvrača, da jih ne bi kupovali kot visoko tvegano špekulativno finančno naložbo. V zadnjem obdobju tudi vse več Slovencev kupuje bitcoine, saj je njegova vrednost v zadnjih nekaj letih ekstremno narasla. Gre za pravi globalni catch the cash, v katerem se bodo zaradi pohlepa mnogi opekli. Kot običajno je bil tudi v tem primeru ključen dober timing. Kdor je pred sedmimi leti na primer kupil za tisoč dolarjev dvesto bitcoinov, ima danes v žepu že okrog milijon in pol dolarjev.
Tudi v Sloveniji je bilo nekaj takih, ki so uspešno špekulirali in postali bitcoin milijonarji, seveda pa bomo imeli tudi nekaj bitcoin izgubašev. Sredi svetovne finančne krize je bila vrednost enega bitcoina vsega nekaj dolarjev, na začetku leta 2017 je vrednost dosegla že 1000 dolarjev, konec lanskega leta pa celo 20.000 dolarjev. Vlagatelji so doživeli prvo resnejšo streznitev pretekli teden, ko se je vrednost bitcoina znižala za 30 odstotkov na samo 6400 dolarjev. Znameniti britanski časopis The Economist je bitcoine opisal kot kombinacijo finančnega balona, Ponzijeve sheme in okoljske katastrofe, mednarodno znani ekonomist Roubini pa jih je opredelil kot največji finančni balon v zgodovini človeštva, vrednost bitcoina naj bi bila enaka nič. Pridobivanje oziroma rudarjenje bitcoinov je zelo razvito predvsem na Kitajskem. Prvič zato, ker temelji na zapletenem računalniškem reševanju problemov in je povezano z veliko porabo energije, drugič pa zato, ker kitajska vlada z zakoni močno otežuje prenašanje premoženja najbogatejšim Kitajcem v tujino.
Najbogatejši Kitajci so zato začeli množično vlagati v bitcoine, ker trgovanja ne nadzira nobena finančna institucija in noben državni organ. In prav odsotnost institucionalnega nadzora nad trgovanjem z bitcoini je razlog, da bo vse skupaj trajalo tako dolgo, dokler se dovolj veliko število vlagateljev ne bo dovolj močno opeklo. Že Einstein je rekel, da sta samo dve stvari neskončni, in sicer vesolje ter človeška neumnost, le da za vesolje ni bil čisto prepričan.
Tudi v Sloveniji je bilo nekaj takih, ki so uspešno špekulirali in postali bitcoin milijonarji, seveda pa bomo imeli tudi nekaj bitcoin izgubašev. Sredi svetovne finančne krize je bila vrednost enega bitcoina vsega nekaj dolarjev, na začetku leta 2017 je vrednost dosegla že 1000 dolarjev, konec lanskega leta pa celo 20.000 dolarjev. Vlagatelji so doživeli prvo resnejšo streznitev pretekli teden, ko se je vrednost bitcoina znižala za 30 odstotkov na samo 6400 dolarjev. Znameniti britanski časopis The Economist je bitcoine opisal kot kombinacijo finančnega balona, Ponzijeve sheme in okoljske katastrofe, mednarodno znani ekonomist Roubini pa jih je opredelil kot največji finančni balon v zgodovini človeštva, vrednost bitcoina naj bi bila enaka nič. Pridobivanje oziroma rudarjenje bitcoinov je zelo razvito predvsem na Kitajskem. Prvič zato, ker temelji na zapletenem računalniškem reševanju problemov in je povezano z veliko porabo energije, drugič pa zato, ker kitajska vlada z zakoni močno otežuje prenašanje premoženja najbogatejšim Kitajcem v tujino.
Najbogatejši Kitajci so zato začeli množično vlagati v bitcoine, ker trgovanja ne nadzira nobena finančna institucija in noben državni organ. In prav odsotnost institucionalnega nadzora nad trgovanjem z bitcoini je razlog, da bo vse skupaj trajalo tako dolgo, dokler se dovolj veliko število vlagateljev ne bo dovolj močno opeklo. Že Einstein je rekel, da sta samo dve stvari neskončni, in sicer vesolje ter človeška neumnost, le da za vesolje ni bil čisto prepričan.
