Miša Terček
NA OKO
Miša Terček
Objavljeno 13. april 2019 18.57 | Posodobljeno 13. april 2019 18.57

Vzpon in padec zvezdnic ringa

Prva sezona je doživela številne pozitivne kritike, tako TV kritikov kot gledalcev.
GLOW: Liberty Bell vs. Zoya the Destroya FOTO: Netflix
Wrestling, hollywoodska različica rokoborbe, polna akrobacij in teatra, je bil v Ameriki priljubljena že od nekdaj. Prvi val navdušenih gledalcev je podiral rekorde gledanosti že v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Wrestling je bil del amerikane, odkar je televizija postala množični medij.
image
ERICA PARISE/NETFLIX GLOW: Liberty Bell vs. Zoya the Destroya FOTO: Netflix

A globalno priljubljenost je ta športno-cirkuška disciplina dosegla v drugi polovici osemdesetih let, ko je Vince McMahon, lastnik največje organizacije (takratne WWF), svoje akcijske prizore v ringu popeljal na televizijske zaslone po vsem svetu. Tako smo tudi v tem delu Evrope spoznali t. i. »wrestlemanio« in superjunake, kot so Hulk Hogan, Macho Man Randy Savage in Ultimate Warrior, ki so prijemom dodali karizmo rock zvezdnikov. V času razcveta glasbene postaje MTV je bil wrestling prav tako del esence osemdesetih.

Bil je napol zrežiran in barvit svet, v katerem sta se pred polnimi dvoranami borila dobro in zlo, gledalci pa so lahko ekspresivno izražali svojo podporo ali nezadovoljstvo. WWF, ki se danes imenuje WWE, je odkupil vso resnejšo konkurenco in postal mednarodna industrija ter milijardni posel, ki presega meje borb v ringu.

A če se vrnemo v osemdeseta, so takrat na največjih odrih wrestlinga prednjačili moški. Ženske so bile bolj za okras, kot menedžerke, napovedovalke, čeprav so imele tudi same v teh moško dominantnih ligah svojo zgodovino. Vse to je želel spremeniti David B. McLane, nekdanji napovedovalec, ki je zavohal denar, saj je menil, da če ljudje plačujejo velike denarje, da gledajo moške borbe, koliko bodo šele plačali, da bi v ringu gledali ženske. A vedel je, da bo moral narediti nekaj drugačnega, saj z multimilijonsko produkcijo velikih lig ni mogel tekmovati.
Prva sezona je doživela številne pozitivne kritike, tako TV kritikov kot gledalcev.


Zato se je osredotočil na ustvarjalnost in idejo. Sklenil je, da bo izšolal ženske, ki v osnovi niso rokoborke, zato je priredil televizijsko avdicijo in svoje bodoče borke izbiral po videzu in vlogah. Ustvaril je ligo Gorgeous Ladies of Wrestling oziroma krajše GLOW, ki so dobile tedensko oddajo. Najprej na lokalni televiziji, potem pa so njihov šov zaradi neverjetne priljubljenosti začeli vrteti po vsej Ameriki in tudi zunaj ZDA.

In prav ta zgodba je bila podlaga za Netflixovo istoimensko televizijsko serijo –​ GLOW. Dekleta, ki so nastopala v tedenskem šovu, serija spremlja vse od začetka, torej od avdicije pa vse do prvih snemanj, vživljanja v vloge, težkih treningov, osvajanja prijemov, padcev in skokov ter vsega, kar spada v svet wrestlinga. A GLOW je bil drugačen od moške konkurence.

Pa ne le zaradi tega, ker so v njem nastopale zgolj ženske, ampak tudi zato, ker je bilo v njem nemalo humorja, zato so ga nekateri, ki so posel jemali skrajno resno, prezirali, češ da se dekleta v GLOW afnajo, da so njihovi liki preveč karikirani in da škodijo tradiciji wrestlinga.

V seriji so imena in dogodki sicer spremenjeni in po potrebi prirejeni, a nekatere ključne točke zgodbe so ostale. Predvsem vzpon in padec. Serija GLOW spremlja idejo ne ravno uspešnega, a lucidnega in artistično usmerjenega režiserja, ki se nekega dne domisli, da bo v sredini osemdesetih na televizijo spravil žensko različico wrestlinga in jo opremil s skeči ter vsem možnim kičem, ki spada zraven.

Znotraj te nalašč ne ravno dobre igre se znajde dober ducat deklet, ki poizkusijo srečo na avdiciji. Nekatere so igralke, druge zgolj zdolgočasene mladenke, spet tretje si želijo le televizijske pozornosti. Nobena od njih pa nima izkušenj z wrestlingom. Prva sezona GLOW spremlja šele razvijajočo se tvorbo, ki je v zadnjem delu končno le prišla do termina na lokalni televiziji. Pred našimi očmi se »sosedova dekleta« počasi transformirajo v nove ameriške junakinje.

Prva sezona je doživela številne pozitivne kritike, tako televizijskih kritikov kot gledalcev. A če boste na spletu preverili originalne posnetke GLOW iz osemdesetih, boste videli, da so veliko prepričljivejši in realnejši od teh pretirano karikiranih iz Netflixove TV-serije, ki šele v sedmem delu druge sezone postane manj cirkuška in se začne bolj posvečati odnosom med liki ter izčrpnemu trudu, ki ga dekleta vlagajo v kaskaderstvo in igro. V seriji blestita igralki Alison Brie (Mad Men) in Betty Gilpin (Zakon in red), prva kot Ruth Wilder oziroma zlikovka Zoya the Destroya, druga pa kot Debbie Eagan oziroma patriotska junakinja Liberty Belle.

GLOW vsaj proti koncu druge sezone vsaj malo upraviči dejstvo, da si tudi ženske rokoborke zaslužijo spomenik v obliki zanimive TV-serije in tako pokažejo moškim kolegom, da so bile tudi one del zgodovine amerikane. Čeprav je ženska liga GLOW na vrhuncu slave v začetku devetdesetih zaprla svoja vrata, za kar pa so bili krivi, seveda, moški.
Deli s prijatelji