NA KOŽO
Komentar Roka Tamšeta: Od upa do šampiona
Odličja na mladinskih olimpijskih igrah običajno niso napoved šampionskih karier.
Odpri galerijo
Slovenski športni upi so se s tretjih mladinskih olimpijskih iger (MOI) v Buenos Airesu vrnili z enajstimi kolajnami. Kaj pomenijo odličja Slovencev, starih od 15 do 18 let, v tenisu, kajaku, kajtanju, športnem plezanju, plavanju, judu in košarki 3x3 za prihodnost našega vrhunskega športa? V prvi vrsti so potrdilo dosedanjega dobrega dela in spodbuda, da bi katerega od teh športnikov spremljali že na članskih olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020 ali vsaj v Parizu 2024.
Vsekakor se ne gre prenagliti z visokimi ambicijami, saj je prehod na najzahtevnejšo raven zelo kompleksen, v karieri vsakega športnika se mora sestaviti mozaik, ki omogoča vrhunstvo v globalni članski konkurenci. Na prvih MOI leta 2010 v Singapurju je denimo tekmovalo 24 Slovencev, danes pa s svojimi dosežki izstopa peterica (atleta Maruša Mišmaš in Žan Rudolf, namiznoteniška igralka Alex Galič, plavalka Tjaša Vozel in jadralec Žan Luka Zelko). Zanimivo, nihče izmed njih takrat ni osvojil kolajne. So pa bili takrat zlati veslaški dvojec Jure Grace in Grega Domanjko ter kajakaš Simon Brus, srebro je osvojil lokostrelec Gregor Rajh, bron pa judoistka Urška Potočnik. Osem let pozneje jih ne najdemo med odličnimi športniki.
Kako se bo torej razvijala kariera v Buenos Airesu dvakrat zlate teniške igralke Kaje Juvan (posamično in v dvojicah), prav tako zlatega kajakaša Lana Tominca, srebrne športne plezalke Vite Lukan ali kajtarja Tonija Vodiška? Med osvojenimi bronastimi kolajnami je zanimiva tista, ki jo je osvojila ekipa v košarki 3x3, ki bo premierno na OI 2020. Jasno, rezultati bodo odvisni tudi od razmer za delo, zdravja, osebnostnega značaja, športne sreče in drugih dejavnikov.
Zgovorna je tudi naslednja statistika: na drugih MOI 2014 v kitajskem Nanjingu je Slovenija s 47 športniki osvojila osem kolajn. Zlati so bili denimo rokometaši, ki se zdaj različno uveljavljajo med člani, in kajakaš Anže Urankar. Od takratnih nosilcev kolajn v članski konkurenci vidno napredujeta srebrna plavalka Nastja Govejšek in bronasta judoistka Maruša Štangar.
Odličja na mladinskih olimpijskih igrah običajno niso napoved šampionskih karier.
Vsekakor se ne gre prenagliti z visokimi ambicijami, saj je prehod na najzahtevnejšo raven zelo kompleksen, v karieri vsakega športnika se mora sestaviti mozaik, ki omogoča vrhunstvo v globalni članski konkurenci. Na prvih MOI leta 2010 v Singapurju je denimo tekmovalo 24 Slovencev, danes pa s svojimi dosežki izstopa peterica (atleta Maruša Mišmaš in Žan Rudolf, namiznoteniška igralka Alex Galič, plavalka Tjaša Vozel in jadralec Žan Luka Zelko). Zanimivo, nihče izmed njih takrat ni osvojil kolajne. So pa bili takrat zlati veslaški dvojec Jure Grace in Grega Domanjko ter kajakaš Simon Brus, srebro je osvojil lokostrelec Gregor Rajh, bron pa judoistka Urška Potočnik. Osem let pozneje jih ne najdemo med odličnimi športniki.
Kako se bo torej razvijala kariera v Buenos Airesu dvakrat zlate teniške igralke Kaje Juvan (posamično in v dvojicah), prav tako zlatega kajakaša Lana Tominca, srebrne športne plezalke Vite Lukan ali kajtarja Tonija Vodiška? Med osvojenimi bronastimi kolajnami je zanimiva tista, ki jo je osvojila ekipa v košarki 3x3, ki bo premierno na OI 2020. Jasno, rezultati bodo odvisni tudi od razmer za delo, zdravja, osebnostnega značaja, športne sreče in drugih dejavnikov.
Zgovorna je tudi naslednja statistika: na drugih MOI 2014 v kitajskem Nanjingu je Slovenija s 47 športniki osvojila osem kolajn. Zlati so bili denimo rokometaši, ki se zdaj različno uveljavljajo med člani, in kajakaš Anže Urankar. Od takratnih nosilcev kolajn v članski konkurenci vidno napredujeta srebrna plavalka Nastja Govejšek in bronasta judoistka Maruša Štangar.
