NA KOŽO
Kolumna Mateja Lahovnika: Človekove pravice v času korone
Pravica posameznika ne nositi maske ni pomembnejša od pravice ranljivih skupin do zdravja.
Odpri galerijo
Varuh človekovih pravic trdi, da neupoštevanja odloka o obveznem nošenju zaščitne maske v zaprtem javnem prostoru ni možno sankcionirati in da je nošenje maske v času pandemije odgovornost vsakega posameznika. Takšna interpretacija je problematična. Pravica posameznika ne nositi maske namreč ni pomembnejša od pravice ranljivih skupin do zdravja. Bolj kot to, ali gre za nepopolno pravno normo ali ne, je pomembnejše slabo sporočilo, ki ga je varuh človekovih pravic poslal.
Študije potrjujejo, da nošenje mask, poleg vzdrževanja socialne distance, najbolj učinkovito omejuje širjenje koronavirusa. Če se sprehodimo po slovenskih trgovinah in drugih javnih prostorih, lahko hitro ugotovimo, da kakšna polovica ljudi mask ne nosi na pravilen način. Nošenje maske pod nosom ali celo na bradi seveda nima ustreznega učinka. Različne javne institucije, tudi varuh človekovih pravic, bi zato lahko ljudi ozaveščale, kako se maske pravilno uporablja in zakaj je to pomembno. Navsezadnje s tem ščitimo temeljno človekovo pravico najbolj ranljivih do zdravja, saj so starejši in imunsko manj odporni zaradi koronavirusa ogroženi.
V državah zahodnega Balkana lahko spremljamo, kaj se zgodi, če širjenje virusa obravnavajo po principu »lako čemo«. Bosna, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija so postali najbolj razvpita nova evropska žarišča korone. To niti ni presenetljivo, saj so v teh državah podcenjevali problem korone in se niso držali ukrepov. Različne množične svatbe in druženja, ki jih niso hoteli organizirati v skladu z novimi usmeritvami, so bili prave tempirane bombe. Zato se moramo učiti iz napak drugih in jih nikakor ne ponavljati. Enako velja za uvedbo nove mobilne aplikacije za sledenje stikov z okuženimi. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je potrdilo, da sledenje lokaciji oseb, ki jim je odrejena karantena, ne more biti nesorazmeren poseg v njihovo pravico do zasebnosti, saj je pomembnejša pravica ogroženih oseb do zdravja in življenja. Nevarnost jesenskega drugega vala koronavirusa je velika, zato je zdaj zadnji čas, da se začnemo vesti odgovorno.
Študije potrjujejo, da nošenje mask, poleg vzdrževanja socialne distance, najbolj učinkovito omejuje širjenje koronavirusa. Če se sprehodimo po slovenskih trgovinah in drugih javnih prostorih, lahko hitro ugotovimo, da kakšna polovica ljudi mask ne nosi na pravilen način. Nošenje maske pod nosom ali celo na bradi seveda nima ustreznega učinka. Različne javne institucije, tudi varuh človekovih pravic, bi zato lahko ljudi ozaveščale, kako se maske pravilno uporablja in zakaj je to pomembno. Navsezadnje s tem ščitimo temeljno človekovo pravico najbolj ranljivih do zdravja, saj so starejši in imunsko manj odporni zaradi koronavirusa ogroženi.
V državah zahodnega Balkana lahko spremljamo, kaj se zgodi, če širjenje virusa obravnavajo po principu »lako čemo«. Bosna, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija so postali najbolj razvpita nova evropska žarišča korone. To niti ni presenetljivo, saj so v teh državah podcenjevali problem korone in se niso držali ukrepov. Različne množične svatbe in druženja, ki jih niso hoteli organizirati v skladu z novimi usmeritvami, so bili prave tempirane bombe. Zato se moramo učiti iz napak drugih in jih nikakor ne ponavljati. Enako velja za uvedbo nove mobilne aplikacije za sledenje stikov z okuženimi. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je potrdilo, da sledenje lokaciji oseb, ki jim je odrejena karantena, ne more biti nesorazmeren poseg v njihovo pravico do zasebnosti, saj je pomembnejša pravica ogroženih oseb do zdravja in življenja. Nevarnost jesenskega drugega vala koronavirusa je velika, zato je zdaj zadnji čas, da se začnemo vesti odgovorno.
