NA KOŽO
Biti človek
Zlatko Zahović ni več samo razvpiti zvezdnik iz slovenskega nogometa.
Odpri galerijo
Kaj ti bodo fantastični športni uspehi, kaj ti bodo kamioni z milijoni, kaj ti bo občudovanje vsaj polovice države, kaj ti bo vsa slava in javno priznavanje poslovne kakovosti, kaj ti bo takšna in drugačna privilegiranost v življenju, če pa ti usodno spodrsne v kritičnem trenutku, ko moraš preprosto odmisliti vse našteto in biti v prvi vrsti samo človek. Zrel človek, ki spoštovanja in dostojanstva ne zahteva samo od drugih, temveč ga v prvi vrsti izžareva sam. Človek, ki ohrani razsodnost zaradi znanja, bogatih izkušenj in odgovornosti, ki jo zahteva njegov položaj zasebno in v družbi.
Zakaj enemu najboljših nogometašev v zgodovini Slovenije Zlatku Zahoviću v zadnjih letih v vlogi športnega direktorja serijskega prvaka Maribora tako rekoč redno pregoreva lučka, da povzroča incidente, ve najbolje sam. Mož, ki je v igralski in funkcionarski karieri doživel praktično vse, kar je mogoče doživeti, je v sobotnem večeru storil verjetno največjo neumnost v svoji nogometni karieri, ki presega vse njegove izpade doslej; vključno z znamenitim sporom s Srečkom Katancem na SP 2002, zmerjanjem vodstva Nogometne zveze Slovenije in še številnih drugih v slovenskem nogometnem prostoru, afere s SMS-sporočili nekdanjemu varovancu Agimu Ibraimiju, napadu na sodnika v evropskem tekmovanju ... Nabralo se je veliko stvari, zato je povzročil nič koliko skrbi vodstvu Maribora, pa čeprav je po drugi strani s svojimi poznanstvi in ugledom v nogometnem svetu ter menedžerskimi operacijami priskrbel bogate zaslužke mnogim v Ljudskem vrtu in okrog njega.
Mnogi bi Zlatka Zahovića radi videli v vlogi trenerja, nekateri celo kot selektorja slovenske reprezentance, o čemer je z naklonjenostjo govoril tudi sam. Toda po krutem verbalnem obračunavanju na novinarski konferenci, ko je na plan potegnil umor novinarjevega očeta, dan pozneje pa se mu ni zdelo vredno niti opravičiti za izpad, javnost Zlatka Zahovića dojema povsem drugače kot doslej. Zdaj ni več samo razvpiti zvezdnik iz slovenskega nogometa, ki živi in dela od incidenta do incidenta.
Zakaj enemu najboljših nogometašev v zgodovini Slovenije Zlatku Zahoviću v zadnjih letih v vlogi športnega direktorja serijskega prvaka Maribora tako rekoč redno pregoreva lučka, da povzroča incidente, ve najbolje sam. Mož, ki je v igralski in funkcionarski karieri doživel praktično vse, kar je mogoče doživeti, je v sobotnem večeru storil verjetno največjo neumnost v svoji nogometni karieri, ki presega vse njegove izpade doslej; vključno z znamenitim sporom s Srečkom Katancem na SP 2002, zmerjanjem vodstva Nogometne zveze Slovenije in še številnih drugih v slovenskem nogometnem prostoru, afere s SMS-sporočili nekdanjemu varovancu Agimu Ibraimiju, napadu na sodnika v evropskem tekmovanju ... Nabralo se je veliko stvari, zato je povzročil nič koliko skrbi vodstvu Maribora, pa čeprav je po drugi strani s svojimi poznanstvi in ugledom v nogometnem svetu ter menedžerskimi operacijami priskrbel bogate zaslužke mnogim v Ljudskem vrtu in okrog njega.
Mnogi bi Zlatka Zahovića radi videli v vlogi trenerja, nekateri celo kot selektorja slovenske reprezentance, o čemer je z naklonjenostjo govoril tudi sam. Toda po krutem verbalnem obračunavanju na novinarski konferenci, ko je na plan potegnil umor novinarjevega očeta, dan pozneje pa se mu ni zdelo vredno niti opravičiti za izpad, javnost Zlatka Zahovića dojema povsem drugače kot doslej. Zdaj ni več samo razvpiti zvezdnik iz slovenskega nogometa, ki živi in dela od incidenta do incidenta.
