VELIKE KRIŽARKE
Ko v Koper vpluje razkošna potniška ladja, si gostinci manejo roke
Čezoceanke na leto izpustijo v ozračje nad Evropo več strupenih snovi kot vsi evropski avtomobili skupaj.
Odpri galerijo
V nekateih pristaniščih je prava gneča križark. FOTO: REUTERS
Ko v Koper vpluje razkošna potniška ladja, po angleško cruiser, s približno 2000 turisti na krovu, si tamkajšnji gostinci in drugi turistični delavci manejo roke. Kot so izračunali že pred leti, gostje s teh razkošnih ladij v mestu, kjer pristanejo, zapravijo med 60 in 100 evri na dan, kar vsekakor ni zanemarljivo.
A če so zadovoljni gostinci, taksisti, trgovci in drugi, se okoljevarstvenikom najbrž zmrači pred očmi. Tovrstne razkošne ladje, ki so pravzaprav mala mesta na vodi, so namreč eni največjih onesnaževalcev zraka na svetu. Pred dnevi je bruseljska nevladna organizacija Transport & Environment (Transport in okolje), ki skrbi za promocijo čistejših in do okolja prijaznejših načinov transporta v Evropi, objavila presenetljiv podatek, da 203 razkošne turistične ladje za križarjenje, ki so lani plule po evropskih morjih, v zrak spustijo skoraj dvajsetkrat več žveplovega oksida kot vsi avtomobili skupaj, ki vozijo po evropskih cestah.
V merskih enotah to pomeni, da plavajoči hoteli v ozračje spustijo več kot 60.000 ton žveplovega oksida, kar je gromozanska številka v primerjavi s 3200 tonami, ki jih k onesnaževanju zraka nad Evropo prispevajo evropski avtomobili. Pa vsi mislimo, da so ti eni največjih onesnaževalcev okolja.
Če pozorneje pogledamo, kje spustijo največ svinjarije, je absolutna rekorderka katalonska prestolnica Barcelona, na drugem mestu je Palma de Mallorca, na neslavnem tretjem pa so že nam bližnje Benetke. Medtem ko so bile privezane v Barceloni, so razkošne potniške ladje leta 2017 spustile v zrak skoraj 33 ton žveplovega oksida (SOx), v Palmi 28 ton in v Benetkah le pol tone manj kot na največjem otoku Balearov.
Za Barcelono to pomeni, da križarke v zrak spustijo petkrat več žveplenega oksida kot vsi avtomobili v mestu skupaj. Kot ugotavljajo v organizaciji Transport in okolje, Barcelona prednjači tudi po količini izpustov rakotvornega dušikovega oksida (NOx), ki ga izpustijo v ozračje velike križarke, ki sicer v vsej Evropi prispevajo za kar 15 odstotkov vseh izpustov dušikovega oksida, ki ga ustvarijo transportna sredstva.
Koordinator organizacije Transport in okolje za pomorski promet Faig Abbasov pravi, da je absurdno, da nekatera mesta po Evropi začenjajo prepovedovati promet z dizelskimi avtomobili, da bi tako zmanjšali onesnaženost zraka, obmorska mesta, zlasti tista ob Sredozemlju, pa dovoljujejo prosto vplutje velikim križarkam, »ki mestom povzročajo neizmerljivo škodo«.
Kajti velike ladje za pogon svojih motorjev uporabljajo nafto, ki vsebuje tudi do 2000-krat več žveplenega oksida kot navaden, avtomobilski dizel. Strupene delce iz ladijskih dimnikov so po podatkih okoljevarstvene organizacije Ekologi v akciji (Ecologists in Action), navajajo jih pa v britanskem časopisu Guardian, zasledili celo 400 kilometrov stran od Barcelone. Barcelona je najbolj oblegana turistična destinacija v Evropi za turiste s križark, na Sredozemlju pa sploh.
Samo lani jo je obiskalo več kot 2,7 milijona potnikov, ki so prišli s približno 800 velikimi razkošnimi ladjami. Samo v enem dnevu konec lanskega oktobra je bilo v barcelonskem pristanišču zasidranih sedem velikih ladij za križarjenje z 18.000 potniki in 6000 člani posadke.
V veliko mestih ob Sredozemskem morju okoljevarstveniki in zaskrbljeni meščani že vrsto let zahtevajo omejitev vplutja velikih turističnih križark. Lani so, denimo, v Barceloni pripravili velike demonstracije proti njim, ko je tja na svoji prvi vožnji vplula doslej največja potniška razkošna ladja Symphony of the Sea (Simfonija morja), a jim to nič ne pomaga. Mesto se seveda zaveda finančnih koristi, ki jih za turistično industrijo Barcelone pomenijo turisti s križark, a so zaradi čedalje hujšega pritiska domačinov pripravljeni omejiti njihovo število.
Vendar tu naletijo na podobno težavo, kot jo imajo Benetke, kjer se tudi že dlje trudijo zmanjšati število ladij. Pristanišče v Barceloni ni pod mestno, temveč državno upravo in pristojbine od turističnih križark pomenijo kar lep zaslužek za pristanišče. V Benetkah pa dežela Veneto skupaj z Rimom še vedno dela težave Benečanom pri omejevanju prometa velikih razkošnih ladij.
Vsi ti pritiski okoljevarstvenikov in tudi čedalje večje negodovanje domačinov zaradi hudega onesnaževanja okolja so pripeljali do tega, da je mednarodna pomorska organizacija (IMO) že pred časom zmanjšala odstotek žvepla v ladijski nafti na 3,5 odstotka, od prihodnjega leta pa ne bo smel biti višji od pol odstotka. Ukrepa tudi Evropska unija, saj po novi evropski uredbi delež žvepla v ladijskem gorivu ne bo več smel presegati 0,1 odstotka.
A ne glede na to, da bo od prihodnjega leta žveplenih izpustov bistveno manj, Abbasov pravi, da bo še vedno presegel količino, ki jo v zrak spustijo vsi avtomobili v Evropi. »Ironija je tudi,« še pravi, da je »Trumpova Amerika bolje zaščitena pred emisijami škodljivih plinov kot na okoljevarstvenem področju ambicioznejša Evropa«. Celotna ameriška obala je pod zelo strogim nadzorom izpusta žveplenih oksidov, v Evropi pa imata takšen status samo Baltsko in Severno morje.
Problem, ki ga še vidi vodja pomorskega oddelka organizacije Transport in okolje, je davčne narave. Nafta, ki jo uporabljajo velike križarke, namreč ni obdavčena, v nasprotju z elektriko na pomolih. Zato imajo kapitani tudi v pristaniščih prižgane motorje, da zagotavljajo elektriko za restavracije, bazene, bare, trgovine … na ladjah. To je zanje seveda ceneje, kakor če bi se priključili na električno omrežje.
Dokler ne bodo tudi v Sredozemlju začeli veljati strožji ekološki predpisi, tako kot v Baltskem ali Severnem morju, kjer pristanišča ne dovoljujejo nobenih emisij, dokler so ladje privezane, bodo južne države unije deležne večje stopnje onesnaženja zraka in tudi obolelost prebivalstva bo zagotovo višja.
A okoljevarstveni problemi, za katere tako uspešno skrbijo razkošne križarke, niso samo velikanski izpusti za zdravje in okolje škodljivih plinov. Morda so še večji problem izpusti odpadnih voda, olj in drugih smeti, ki jih vsak dan ustvarijo tisoči in tisoči potnikov. Po nekaterih podatkih križarka, ki gosti 3000 potnikov, v enem tednu ustvari več kot 800.000 litrov odpadnih voda iz stranišč, kuhinj in kopalnic.
Po ocenah nevladne organizacije Prijatelji Zemlje vse velike križarke na svetu proizvedejo okrog štiri milijarde litrov odpadnih voda na leto, vse seveda praviloma konča v morju. Tako imenovani ogljični odtis posameznika na veliki križarki je bistveno večji kot na kopnem. Pravijo, da na sedemdnevnem križarjenju ustvari toliko svinjarije, kot je na kopnem v 17 dneh. Ker križarjenja s temi velikimi plavajočimi hoteli postajajo čedalje bolj priljubljena, tudi zaradi ugodnejših cen, ki jih ponujajo – samo lani naj bi na njih preživelo počitnice več kot 28 milijonov ljudi –, bodo okoljski problemi s temi velikimi križarkami postajali čedalje večji.
Države bodo morale biti pri regulaciji tovrstnih počitnic čedalje strožje, ne samo pri zakonskem omejevanju izpustov, ampak tudi z učinkovitejšim nadzorom in predvsem strožjimi kaznimi. O tem priča najnovejši primer Carnivala, ki ima v lasti več kot 100 velikih potniških križark in je vsekakor največji operater na področju množičnega križarjenja. Leta 2016 so ugotovili, da je ena od križark Carnivalove družbe Princess Line v bližini britanske obale izpustila v morje večjo količino zelo »oljnatih odpadnih voda«.
Na sojenju so ladjarji priznali krivdo in morali so plačati 40 milijonov dolarjev ter dobili pet let pogojne kazni. Pred dnevi pa jim je sodišče v Miamiju na Floridi izreklo kazen za še 20 milijonov dolarjev, ker so ugotovili, da je ena od križark Princess Lina kršila določila pogojne kazni, saj so jo ujeli, da je v morje spuščala odplake, odpadno vodo, plastične odpadke in odvečno motorno olje. Carnival je tako močno podjetje, da s svojimi križarkami zasluži ogromno denarja, tako da je 60 milijonov dolarjev kazni v treh letih zaradi po naključju odkritega metanja odpadkov v morje morda malce več kot pljunek v morje.
Križarke, zasidrane v pistanišču v Palmi de Mallorci FOTO: REUTERS
A če so zadovoljni gostinci, taksisti, trgovci in drugi, se okoljevarstvenikom najbrž zmrači pred očmi. Tovrstne razkošne ladje, ki so pravzaprav mala mesta na vodi, so namreč eni največjih onesnaževalcev zraka na svetu. Pred dnevi je bruseljska nevladna organizacija Transport & Environment (Transport in okolje), ki skrbi za promocijo čistejših in do okolja prijaznejših načinov transporta v Evropi, objavila presenetljiv podatek, da 203 razkošne turistične ladje za križarjenje, ki so lani plule po evropskih morjih, v zrak spustijo skoraj dvajsetkrat več žveplovega oksida kot vsi avtomobili skupaj, ki vozijo po evropskih cestah.
Velika razkošna ladja v dubrovniškem pristanišču Gruž FOTO: REUTERS
V merskih enotah to pomeni, da plavajoči hoteli v ozračje spustijo več kot 60.000 ton žveplovega oksida, kar je gromozanska številka v primerjavi s 3200 tonami, ki jih k onesnaževanju zraka nad Evropo prispevajo evropski avtomobili. Pa vsi mislimo, da so ti eni največjih onesnaževalcev okolja.
Barcelona na nečastnem prvem mestu
Če pozorneje pogledamo, kje spustijo največ svinjarije, je absolutna rekorderka katalonska prestolnica Barcelona, na drugem mestu je Palma de Mallorca, na neslavnem tretjem pa so že nam bližnje Benetke. Medtem ko so bile privezane v Barceloni, so razkošne potniške ladje leta 2017 spustile v zrak skoraj 33 ton žveplovega oksida (SOx), v Palmi 28 ton in v Benetkah le pol tone manj kot na največjem otoku Balearov.
Za Barcelono to pomeni, da križarke v zrak spustijo petkrat več žveplenega oksida kot vsi avtomobili v mestu skupaj. Kot ugotavljajo v organizaciji Transport in okolje, Barcelona prednjači tudi po količini izpustov rakotvornega dušikovega oksida (NOx), ki ga izpustijo v ozračje velike križarke, ki sicer v vsej Evropi prispevajo za kar 15 odstotkov vseh izpustov dušikovega oksida, ki ga ustvarijo transportna sredstva.
Največja potniška križarka na svetu Harmony of the Sea je dolga 361 metrov. FOTO: REUTERS
Koordinator organizacije Transport in okolje za pomorski promet Faig Abbasov pravi, da je absurdno, da nekatera mesta po Evropi začenjajo prepovedovati promet z dizelskimi avtomobili, da bi tako zmanjšali onesnaženost zraka, obmorska mesta, zlasti tista ob Sredozemlju, pa dovoljujejo prosto vplutje velikim križarkam, »ki mestom povzročajo neizmerljivo škodo«.
Kajti velike ladje za pogon svojih motorjev uporabljajo nafto, ki vsebuje tudi do 2000-krat več žveplenega oksida kot navaden, avtomobilski dizel. Strupene delce iz ladijskih dimnikov so po podatkih okoljevarstvene organizacije Ekologi v akciji (Ecologists in Action), navajajo jih pa v britanskem časopisu Guardian, zasledili celo 400 kilometrov stran od Barcelone. Barcelona je najbolj oblegana turistična destinacija v Evropi za turiste s križark, na Sredozemlju pa sploh.
Okoljevarstvenik Faig Abbasov iz organizacije Trasport in okolje FOTO: TRANSPORT & ENVIROMENT
Samo lani jo je obiskalo več kot 2,7 milijona potnikov, ki so prišli s približno 800 velikimi razkošnimi ladjami. Samo v enem dnevu konec lanskega oktobra je bilo v barcelonskem pristanišču zasidranih sedem velikih ladij za križarjenje z 18.000 potniki in 6000 člani posadke.
Zahteve po omejevanju
V veliko mestih ob Sredozemskem morju okoljevarstveniki in zaskrbljeni meščani že vrsto let zahtevajo omejitev vplutja velikih turističnih križark. Lani so, denimo, v Barceloni pripravili velike demonstracije proti njim, ko je tja na svoji prvi vožnji vplula doslej največja potniška razkošna ladja Symphony of the Sea (Simfonija morja), a jim to nič ne pomaga. Mesto se seveda zaveda finančnih koristi, ki jih za turistično industrijo Barcelone pomenijo turisti s križark, a so zaradi čedalje hujšega pritiska domačinov pripravljeni omejiti njihovo število.
Privezane
onesnaževalkeMedtem ko so bile privezane v Barceloni, so leta 2017 razkošne potniške ladje spustile v zrak skoraj 33 ton žveplovega oksida.
Vendar tu naletijo na podobno težavo, kot jo imajo Benetke, kjer se tudi že dlje trudijo zmanjšati število ladij. Pristanišče v Barceloni ni pod mestno, temveč državno upravo in pristojbine od turističnih križark pomenijo kar lep zaslužek za pristanišče. V Benetkah pa dežela Veneto skupaj z Rimom še vedno dela težave Benečanom pri omejevanju prometa velikih razkošnih ladij.
Američani so strožji
Vsi ti pritiski okoljevarstvenikov in tudi čedalje večje negodovanje domačinov zaradi hudega onesnaževanja okolja so pripeljali do tega, da je mednarodna pomorska organizacija (IMO) že pred časom zmanjšala odstotek žvepla v ladijski nafti na 3,5 odstotka, od prihodnjega leta pa ne bo smel biti višji od pol odstotka. Ukrepa tudi Evropska unija, saj po novi evropski uredbi delež žvepla v ladijskem gorivu ne bo več smel presegati 0,1 odstotka.
Države bodo morale biti pri regulaciji tovrstnih počitnic čedalje strožje, ne samo pri zakonskem omejevanju izpustov, ampak tudi poskrbeti za učinkovitejši nadzor in predvsem strožje kazni.
A ne glede na to, da bo od prihodnjega leta žveplenih izpustov bistveno manj, Abbasov pravi, da bo še vedno presegel količino, ki jo v zrak spustijo vsi avtomobili v Evropi. »Ironija je tudi,« še pravi, da je »Trumpova Amerika bolje zaščitena pred emisijami škodljivih plinov kot na okoljevarstvenem področju ambicioznejša Evropa«. Celotna ameriška obala je pod zelo strogim nadzorom izpusta žveplenih oksidov, v Evropi pa imata takšen status samo Baltsko in Severno morje.
2000-krat več žveplenega oksida vsebuje nafta, ki poganja motorje velikih ladij kot navaden, avtomobilski dizel.
Problem, ki ga še vidi vodja pomorskega oddelka organizacije Transport in okolje, je davčne narave. Nafta, ki jo uporabljajo velike križarke, namreč ni obdavčena, v nasprotju z elektriko na pomolih. Zato imajo kapitani tudi v pristaniščih prižgane motorje, da zagotavljajo elektriko za restavracije, bazene, bare, trgovine … na ladjah. To je zanje seveda ceneje, kakor če bi se priključili na električno omrežje.
4 milijarde litrov odpadnih voda, ki seveda praviloma končajo v morju, spustijo velike križarke na leto.
Dokler ne bodo tudi v Sredozemlju začeli veljati strožji ekološki predpisi, tako kot v Baltskem ali Severnem morju, kjer pristanišča ne dovoljujejo nobenih emisij, dokler so ladje privezane, bodo južne države unije deležne večje stopnje onesnaženja zraka in tudi obolelost prebivalstva bo zagotovo višja.
Izpusti odpadnih voda
A okoljevarstveni problemi, za katere tako uspešno skrbijo razkošne križarke, niso samo velikanski izpusti za zdravje in okolje škodljivih plinov. Morda so še večji problem izpusti odpadnih voda, olj in drugih smeti, ki jih vsak dan ustvarijo tisoči in tisoči potnikov. Po nekaterih podatkih križarka, ki gosti 3000 potnikov, v enem tednu ustvari več kot 800.000 litrov odpadnih voda iz stranišč, kuhinj in kopalnic.
60.000 ton
žveplovega dioksida v ozračje spustijo plavajoči hoteli.
žveplovega dioksida v ozračje spustijo plavajoči hoteli.
Po ocenah nevladne organizacije Prijatelji Zemlje vse velike križarke na svetu proizvedejo okrog štiri milijarde litrov odpadnih voda na leto, vse seveda praviloma konča v morju. Tako imenovani ogljični odtis posameznika na veliki križarki je bistveno večji kot na kopnem. Pravijo, da na sedemdnevnem križarjenju ustvari toliko svinjarije, kot je na kopnem v 17 dneh. Ker križarjenja s temi velikimi plavajočimi hoteli postajajo čedalje bolj priljubljena, tudi zaradi ugodnejših cen, ki jih ponujajo – samo lani naj bi na njih preživelo počitnice več kot 28 milijonov ljudi –, bodo okoljski problemi s temi velikimi križarkami postajali čedalje večji.
Carnivalu je vseeno za kazni
Države bodo morale biti pri regulaciji tovrstnih počitnic čedalje strožje, ne samo pri zakonskem omejevanju izpustov, ampak tudi z učinkovitejšim nadzorom in predvsem strožjimi kaznimi. O tem priča najnovejši primer Carnivala, ki ima v lasti več kot 100 velikih potniških križark in je vsekakor največji operater na področju množičnega križarjenja. Leta 2016 so ugotovili, da je ena od križark Carnivalove družbe Princess Line v bližini britanske obale izpustila v morje večjo količino zelo »oljnatih odpadnih voda«.
Dubrovniška izkušnja:
Več škode kot koristi?»Je to dobičkonosen ali slab posel?« se sprašujejo v Dubrovniku, katerega središče je pod zaščitnim plaščem Unesca. Vedno glasnejši so tudi nekateri znanstveniki, še posebno Hrvoje Carić s hrvaškega inštituta za turizem, ki je prepričan, da prav potniške križarke povzročijo osemkrat več škode, kot ima mesto (in država) od njih koristi. Raziskovalec Carić in nekateri njegovi kolegi so izračunali, da potniške križarke v Dubrovniku povzročajo za najmanj 400 milijonov evrov dolgoročne škode.
Večja ladja po prihodu v pristanišče v enem dnevu ustvari toliko emisij žveplovega oksida kot 2000 osebnih avtomobilov, potniška križarka s 3000 gosti pa povzroči tolikšno onesnaženje zraka kot 12.000 avtomobilov, pravijo raziskovalci in dodajajo, da pri tem ne gre pozabiti na odpadne vode s križark, ki pač končajo v morju, s tem pa povzročajo cvetenje alg in dolgoročno škodo rastlinju in ribam.
V mestu pa so prepričani, da potniki mestu prinašajo samo korist. Radi postrežejo s podatkom, da v mestni proračun prispevajo približno 50 do 60 milijonov evrov, vsak povprečno – po nekaterih ocenah Dubrovnik obišče kakih 650 do 700 potniških križark, na njih pa je 1,174.000 potnikov – zapravi nekaj manj kot 30 evrov. No, trgovci menijo drugače in v en glas zatrjujejo: »Kriza je, če pustijo 20 evrov, je veliko in dovolj …« Še zdaleč pa ni zanemarljiv podatek, da agencijo oziroma potniško križarko zgolj t. i. uporaba obale stane med 8000 in 10.000 evri, dodatnih 2000 pa še privez. D. V.
Večja ladja po prihodu v pristanišče v enem dnevu ustvari toliko emisij žveplovega oksida kot 2000 osebnih avtomobilov, potniška križarka s 3000 gosti pa povzroči tolikšno onesnaženje zraka kot 12.000 avtomobilov, pravijo raziskovalci in dodajajo, da pri tem ne gre pozabiti na odpadne vode s križark, ki pač končajo v morju, s tem pa povzročajo cvetenje alg in dolgoročno škodo rastlinju in ribam.
V mestu pa so prepričani, da potniki mestu prinašajo samo korist. Radi postrežejo s podatkom, da v mestni proračun prispevajo približno 50 do 60 milijonov evrov, vsak povprečno – po nekaterih ocenah Dubrovnik obišče kakih 650 do 700 potniških križark, na njih pa je 1,174.000 potnikov – zapravi nekaj manj kot 30 evrov. No, trgovci menijo drugače in v en glas zatrjujejo: »Kriza je, če pustijo 20 evrov, je veliko in dovolj …« Še zdaleč pa ni zanemarljiv podatek, da agencijo oziroma potniško križarko zgolj t. i. uporaba obale stane med 8000 in 10.000 evri, dodatnih 2000 pa še privez. D. V.
Na sojenju so ladjarji priznali krivdo in morali so plačati 40 milijonov dolarjev ter dobili pet let pogojne kazni. Pred dnevi pa jim je sodišče v Miamiju na Floridi izreklo kazen za še 20 milijonov dolarjev, ker so ugotovili, da je ena od križark Princess Lina kršila določila pogojne kazni, saj so jo ujeli, da je v morje spuščala odplake, odpadno vodo, plastične odpadke in odvečno motorno olje. Carnival je tako močno podjetje, da s svojimi križarkami zasluži ogromno denarja, tako da je 60 milijonov dolarjev kazni v treh letih zaradi po naključju odkritega metanja odpadkov v morje morda malce več kot pljunek v morje.
