Večkratni oskarjevec prava šefovska pošast

Bilo je že kup namigov, da v producentu Scottu Rudinu tiči srborit moški. Mediji so ga v preteklih desetletjih opisali kot moškega, ki v Hollywoodu naganja največ strahu v kosti, mu nadeli vzdevek Šefzilla, pa tudi sam se je skoraj pobahal, da je v petih letih zamenjal kar 119 osebnih pomočnikov. Dovolj, da bi lahko zadonel kak alarm, a se v filmski meki vseeno niso poglobili, če oziroma kaj se skriva pod površjem. Verjetno tudi, ker se nihče ni želel zameriti moškemu, ki ima za pasom najodličnejšo štirico – emmyja, grammyja, oskarja in tonyja.

Rudin je namreč tisti producent, ki stoji za uspešnicami, kot so Ni prostora za starce, Dekle z zmajskim tatujem, Socialno omrežje in Trumanov šov. Ali, prevedeno v številke, izmed filmov, pod katere se je podpisal, jih je bilo 151 nominiranih za oskarja, 23 pa jih je ta najprestižnejši kipec tudi osvojilo. In takšnemu magnatu se pač ne želi nihče zameriti, vsaj če mu je kariera v sedmi umetnosti draga.

A kot je pri Harveyju Weinsteinu pred štirimi leti prišlo do točke, ko njegove žrtve niso več mogle molčati ter so z obtožbami prebudile gibanje proti spolnemu nadlegovanju MeToo, ki je počasi zajelo tudi druge oblike neprimernega vedenja, od rasizma do strupenega delovnega ozračja, tako je zdaj tudi v Rudinovem primeru prišlo do točke, ko molk pač ni več možnost.

»Vedeli smo, da se v naši pisarni lahko dogodi marsikaj. Delovno vzdušje je bilo skrajno napeto, nekateri so za vsak primer raje kar spali v pisarni, drugim so od stresa izpadali lasje, dobivali so čire na želodcu. A tedaj smo bili vseeno šokirani, priča smo bili novi ravni pomanjkanja samonadzora, ki je bil skrajno vznemirjujoč,« se je jezik razvezal producentovemu nekdanjemu pomočniku Andrewu Colesu, ki je opisal incident izpred devetih let, ki je vse zaposlene vrgel iz tira.

Enega izmed zaposlenih, ker mu ni uspelo zanj dobiti letalske vozovnice na že razprodanem poletu, je v navalu nebrzdanega besa namreč napadel kar z računalniškim monitorjem. Zaslon mu je razbil na roki, zvenelo pa je menda skoraj kot avtomobilska nesreča, le kakofonija drobljenja kovine, stekla in kosti. Nesrečnež je s krvavečo in polomljeno roko moral seveda na urgenco, Rudin pa je zgolj hladnokrvno poklical svojega odvetnika. Verjetno zato, da se zavaruje, saj naj bi bile – tako zdaj prihaja na plan – tihe poravnave, ki so utišale pritožbe in ustavile morebitne tožbe, že dolgo producentov modus operandi.
 

Napad s skledo in krompirčkom

Z odvetnikovo pomočjo je marsikaj pometel pod preprogo, podrejene pa je ustavljal tudi strah pred njegovim maščevanjem. A so zdaj očitno sklenili zakričati – dovolj! »Vsak dan je bil izčrpavajoč in grozljiv. Ni bilo le to, kako se je spravljal name, boleče je bilo tudi opazovati maltretiranje kolegov, s katerimi smo postali prijatelji,« je dejal Ryan Nelson, pred tremi leti eden njegovih pomočnikov, ki se še kako dobro spominja, kako je v pomočnika gledališča vrgel spenjač, ga zmerjal z bebcem, dokler ni ta za vedno obrnil hrbta zabavni industriji.


O podobnih izbruhih pripoveduje Caroline Rugo, danes zaposlena pri Netflixu, a je jeseni 2018 pol leta delala pod Rudinom, ki jo je nato odpustil menda zaradi njene sladkorne bolezni. Ker je to pomenilo, da si je po zdravnikovih navodilih in z njegovim potrdilom ob pol šestih zjutraj morala vzeti pol ure za telesno vadbo – delo v pisarni pa je začenjala že ob petih. »Vsekakor bi ga lahko tožila, a me je bilo strah, da bom pristala na hollywoodski črni listi. A zdaj, ko že leto in pol delam pri Netflixu in sem si ustvarila ime, si upam spregovoriti. Vsi vedo, da je Scott absolutna pošast! V konferenčni sobi je v okno zalučal prenosnik, v kuhinji se je spravil na druge aparate. V kolega je vrgel stekleno skledo, a se je k sreči ta dovolj hitro sklonil, da se je razbila ob steni. Vseeno pa je tedaj moral eden na urgenco zaradi napada panike. To je okolje, v kakršnem sem delala pri Scottu.« Spet tretji nekdanji pomočnik pa se je spomnil, kako se je nadenj spravil s pečenim krompirjem – ker je bil pač edino, kar je tedaj imel pri roki.


»Šel sem v kuhinjo, da mu sporočim, da je na poti v njegovo pisarno nekdo iz medijske družbe A24. V tistem je ponorel, češ da tega ni bilo na njegovem dnevnem urniku, in vame vrgel pečeni krompir. Na koncu pa mi je zabičal, naj ugotovim, kdo ga je pozabil obvestiti o sestanku, in naj mu za kosilo priskrbim nov pečeni krompir.«
 

Zavil bi ji vrat

Najraje se je spravljal na mlade, zelene osebne pomočnike, najpogosteje tiste, ki so komaj dobro končali šolanje. Svojo premoč je kazal s kričanjem, tako na blizu, da jih je škropil s slino. »Drl se je, kako smo ničvredni. To na mladem človeku pusti sledi. Marsikdo je zaradi njega opustil sanje o filmski karieri.« Čeprav niso bili le osebni pomočniki brez vpliva tisti, ki so okušali Rudinov bes. »Edina stvar, ki preprečuje, da ti ne stisnem rok okoli vratu, je 4000 kilometrov med nama. Vsekakor pa je to zadnji moj film, s katerim imaš opravka,« je, denimo, pisal Allison Jackson, publicistki studia Paramount Pictures, ker mu ni bilo všeč, kako se je lotila premiere Trumanovega šova.


Scott Rudin se na kup obtožb, ki se le kopičijo, še ni odzval. Je pa Coles dejal, da upa, da je to prvi korak k spremembam, ki so v Hollywoodu še kako potrebne. »Želimo, da se o teh rečeh začne javno govoriti in da se poimensko izpostavi ljudi. Želimo, da vedo, da ljudem, ki trpinčijo druge, ne bomo več gledali skozi prste.«