Pošta je potovala 62 let
Kot vsako jutro se je pred dnevi Ian Candler odpravil do poštnega nabiralnika, tam pa poleg običajnih računov in časopisa našel še precej zmečkano in polepljeno večjo rjavo kuverto. Naslovljena ni bila nanj, temveč na gospoda in gospo Witney, ki sta se iz stavbe odselila pred mnogo leti. Ker njune pošte Ian Candler običajno ni prejemal, se mu je zdelo nenavadno, da je po tolikšnem času v nabiralnik priromalo nekaj, namenjeno njima.
Z veseljem bom obujala spomine na tiste dni pa tudi spričevala bodo odlična tema pogovorov.
Še bolj pa se je Anglež začudil, ko je pobližje pogledal znamke. Ob njih je bil namreč žig z datumom iz leta 1960. Premagala ga je radovednost in pošiljko je odprl, v njej pa uzrl šolska spričevala hčerke zakoncev Witney. Ianu je uspelo najti njenega brata Philipa, ki živi nedaleč od njega, ta pa je obljubil, da bo izgubljena spričevala posredoval sestri, ki se je že davno preselila v Kalifornijo.
»Bila sem povsem osupla. Vem, da lahko traja zelo dolgo, preden pride kakšna pošta, a 62 let je res svojevrsten rekord,« je v smehu dejala zdaj 72-letna Madeleine, ko je izvedela, kaj se je zgodilo. »Komaj čakam, da mi brat pošlje spričevala, z veseljem bom obujala spomine na tiste dni pa tudi odlična tema pogovorov bodo. Ne le spričevala, tudi naša polžja pošta v Essexu,« je še dodala Madeleine, ki je bila po besedah Iana Candlerja, ki si ni mogel kaj, da ne bi prelistal spričeval, nekoč nadvse dobra učenka.
