PRAZNOVANJE
Musliman v Kanadi se uči, kako praznovati božič
Spoznal je, da je praznovanje garaško delo. Doma bo predlagal skrivnega Božička med ramazanom.
Odpri galerijo
Zdaj ve, da je božični čas naporen, zahteven, pa tudi precejšen finančni zalogaj. FOTOgrafiji: Osebni Arhiv
Božični čas je čaroben. Povsod odzvanjajo božični napevi. Niti najtemnejša noč ni povsem črna, saj jo osvetljujejo pisane lučke. Po domovih se vonj novoletnega drevesa meša z vonjem piškotov. Na vsakem koraku si popolni tujci nasmejani želijo lepe praznike. Na božični večer in jutro obilje hrane in pijače, pod smrečico pa kup lepo zavitih daril.
Čarobno, pravljično in radostno. No, tako je vsaj mislil Mohammad Hussain, ki ga je delo popeljalo v Kanado, a zaradi pakistanskega rodu in islamske veroizpovedi božiča nikoli ni praznoval. Do letos. »Zaradi pandemije ne morem obiskati družine, zato me sostanovalci učijo, kako naj praznujem svoj prvi pravi božič,« je čivknil Mohammad, ki je k temu prazničnemu času pristopil kot antropolog, ki proučuje novo kulturo ali običaj. Pri analizi pa je hitro spoznal, da je božični čas vse prej kot lahkoten in zabaven.
Na zabavi uporabnikov twitterja, ki so Mohammada hitro vzljubili, je ugotovil, da je praznovanje božiča garaško delo. »Kot bi ob redni službi imel od srede novembra pa do konca decembra še eno službo za polovični delovni čas. Prej sem mislil, da je praznovanje božiča precej enostavno. Postaviš novoletno drevesce in obdaruješ. To je laž! Če si mislil, da boš v soboto lahko spanec nekoliko podaljšal – ne, po hiši napelji lučke! Če si se hotel naspati v nedeljo – ne, z lučkami okrasi še zunanjost hiše in vrt! Morda naslednji konec tedna? Tudi ne! Vsak prosti trenutek boš preživel v agoniji iskanja daril!«
Ni le prosti čas tisti, ki ga odžrejo priprave na božič. Tudi finančno te povsem izžame, pri čemer ljudje ne zapravljajo prek svojih zmožnosti le za darila, tudi za okrasitev zmečejo že nesramne vsote. »Ste vedeli, da obstajata dve vrsti okraskov? Generični. Potem pa še posebni, ki se jih prenaša iz generacije v generacijo,« je čivknil in nadaljeval, da je na prigovarjanje sostanovalcev tudi sam kupil enega posebnega. »Izbral sem takega v obliki krofa. Stal me je več, kot bi me trije krofi, polnjeni z vsem! Besen sem! Za ta denar mora vzdržati desetletja, sicer bom koga strašil in preganjal kot duh!«
Marsikaj ga je presenetilo, najbolj pa morda, da mnogi praznujejo božič, čeprav niso verni. »To mi je še posebno všeč. Če bi jaz namreč mami predlagal posveten ramazan, bi jo kap!« Vseeno pa bo doma predlagal uvedbo različice skrivnega Božička na ramazanski bajram. »Če povzamem – vsem, ki praznujejo božič, lahko le čestitam. Zahteva ogromno dela, priprave so nadvse utrujajoče. Sam pa bom v svojem prvem božiču užival.«
Čarobno, pravljično in radostno. No, tako je vsaj mislil Mohammad Hussain, ki ga je delo popeljalo v Kanado, a zaradi pakistanskega rodu in islamske veroizpovedi božiča nikoli ni praznoval. Do letos. »Zaradi pandemije ne morem obiskati družine, zato me sostanovalci učijo, kako naj praznujem svoj prvi pravi božič,« je čivknil Mohammad, ki je k temu prazničnemu času pristopil kot antropolog, ki proučuje novo kulturo ali običaj. Pri analizi pa je hitro spoznal, da je božični čas vse prej kot lahkoten in zabaven.
Kupil je svoj prvi okrasek. Cena pa ga je vrgla na rit!
Na zabavi uporabnikov twitterja, ki so Mohammada hitro vzljubili, je ugotovil, da je praznovanje božiča garaško delo. »Kot bi ob redni službi imel od srede novembra pa do konca decembra še eno službo za polovični delovni čas. Prej sem mislil, da je praznovanje božiča precej enostavno. Postaviš novoletno drevesce in obdaruješ. To je laž! Če si mislil, da boš v soboto lahko spanec nekoliko podaljšal – ne, po hiši napelji lučke! Če si se hotel naspati v nedeljo – ne, z lučkami okrasi še zunanjost hiše in vrt! Morda naslednji konec tedna? Tudi ne! Vsak prosti trenutek boš preživel v agoniji iskanja daril!«
Ni le prosti čas tisti, ki ga odžrejo priprave na božič. Tudi finančno te povsem izžame, pri čemer ljudje ne zapravljajo prek svojih zmožnosti le za darila, tudi za okrasitev zmečejo že nesramne vsote. »Ste vedeli, da obstajata dve vrsti okraskov? Generični. Potem pa še posebni, ki se jih prenaša iz generacije v generacijo,« je čivknil in nadaljeval, da je na prigovarjanje sostanovalcev tudi sam kupil enega posebnega. »Izbral sem takega v obliki krofa. Stal me je več, kot bi me trije krofi, polnjeni z vsem! Besen sem! Za ta denar mora vzdržati desetletja, sicer bom koga strašil in preganjal kot duh!«
Kot bi od srede novembra do konca decembra opravljal še eno službo za polovični čas!
Marsikaj ga je presenetilo, najbolj pa morda, da mnogi praznujejo božič, čeprav niso verni. »To mi je še posebno všeč. Če bi jaz namreč mami predlagal posveten ramazan, bi jo kap!« Vseeno pa bo doma predlagal uvedbo različice skrivnega Božička na ramazanski bajram. »Če povzamem – vsem, ki praznujejo božič, lahko le čestitam. Zahteva ogromno dela, priprave so nadvse utrujajoče. Sam pa bom v svojem prvem božiču užival.«
