SKORAJ 200 METROV
Čudežno preživel padec
Šarpej jedel morske alge in s kamnov sesljal vlago. Shiranega in z zlomljeno tačko so ga našli po 45 dneh.
Odpri galerijo
Medtem ko so ga neuspešno iskali, je pes bil bitko za preživetje.
Shadow, po naše senca, je ime 18-mesečnemu psu pasme šarpej. Pred mesecem in pol nazaj je padel s pečine pri vasici Eype ob Rokavskem prelivu na skrajnem jugozahodu Anglije. Njegova lastnica Amber Whiting je po dnevih iskanja z žalostjo ugotovila, da ga ne bo nikoli več videla. Očitno je umrl na eni izmed ostrih skal, si je mislila.
Shadow je padel z višine 191 metrov, kolikor je visok najvišji klif v tem delu Anglije. Potem se je po 45 dneh povsem shiran, izgubil je polovico teže, znova pojavil v njenem objemu. Neverjetno.
Ugotovili so, da je preživel, ker je jedel morske alge in sesljal vlago z rastlinja in kamnov.
Amber, ki je sprožila vrsto iskalnih, a neuspešnih akcij, preprosto ni mogla verjeti, ko je tesno stiskala svojega ljubljenca s hudo poškodovano prednjo desno taco.
Da je naposled končal v njenem objemu, je bila kriva skupinica turistov. Ko ga je Amber ponovno zagledala, ni nehala jokati. »Odkar se je vrnil, jočem. Ne morem verjeti, da je tukaj ob meni. Prepričana sem bila, da ga ne bo nikoli več …« In še enkrat je podoživela dolgotrajno iskalno akcijo: »Iskali smo ga in iskali. Iskali so ga moji prijatelji pa svojci in številni prostovoljci, celo obalna straža ga je iskala!«
Zgodilo se je 9. maja, ko se je Shadow na lepem izvil s povodca in svoboden kot ptica praktično že v naslednjem trenutku zdrsnil in padel s strme pečine. Vse odtlej so ga iskali.
Iskali so ga tako dolgo, da se je pes spremenil domala do neprepoznavnega, celo lastnica najprej ni natančno vedela, ali gre res za njenega psa. »Kljub čipu, ki je jasno kazal, da je to naš Shadow, je bil videti resnično zelo drugače. Vedno je bil dokaj debel, zato je bila to resnično klavrna podoba nekoč tolstega in radoživega psa,« je pripovedovala. »Tako shujšan je bil. Izvedela sem, da je preživeti samo zato, ker je jedel vse, kar mu je prišlo pred gobček.«
Amber ima sicer tri sinove, Shadow jim je pomenil vse. Ko je izginil, je pri njih zavladala huda žalost. »Tako prijetnega in družinskega psa ne bomo več imeli,« jim je neprestano rojilo po glavi.
»Poimenovali smo ga Shadow, saj je bil kot senca, ki nas je ves čas spremljala. Vedno je bil zraven, tudi zato smo ga tako pogrešali.«
Veterinar, ki ga je pregledal, ji je povedal, da je bil po vsej verjetnosti vseskozi ujet nekje v skalovju. Opravil je pregled njegovega želodca in iz njega odstranil lesene paličice, kamne, posušene morske alge, vse to je pes jedel, da bi preživel in se vrnil. Operiral je njegovo poškodovano taco, ki si jo je po vsej verjetnosti zlomil že ob padcu.
»Je pravi borec in predstavlja čudež, ki nas je zdaj že drugič osrečil, prvič, ko je prišel med nas, in zdaj, ko se je spet pojavil.«
Inšpektor Ken Snook, ki je prvi prestregel klic tistih, ki so ga našli, je povzel: »Vidno je bil izčrpan, njegov pogled je bil prazen.«
Našel je podatke o njegovih lastnikih in se jim javil. Družina Whiting je bila te novice tako vesela, da so prišli k veterinarju, še preden je Snook tja pripeljal psa.
Shadow je padel z višine 191 metrov, kolikor je visok najvišji klif v tem delu Anglije. Potem se je po 45 dneh povsem shiran, izgubil je polovico teže, znova pojavil v njenem objemu. Neverjetno.
45 dni je trajal boj za preživetje.
Ugotovili so, da je preživel, ker je jedel morske alge in sesljal vlago z rastlinja in kamnov.
Amber, ki je sprožila vrsto iskalnih, a neuspešnih akcij, preprosto ni mogla verjeti, ko je tesno stiskala svojega ljubljenca s hudo poškodovano prednjo desno taco.
Da je naposled končal v njenem objemu, je bila kriva skupinica turistov. Ko ga je Amber ponovno zagledala, ni nehala jokati. »Odkar se je vrnil, jočem. Ne morem verjeti, da je tukaj ob meni. Prepričana sem bila, da ga ne bo nikoli več …« In še enkrat je podoživela dolgotrajno iskalno akcijo: »Iskali smo ga in iskali. Iskali so ga moji prijatelji pa svojci in številni prostovoljci, celo obalna straža ga je iskala!«
Iskali so ga tako dolgo, da se je Shadow spremenil v tako rekoč neprepoznavnega psa.
Zgodilo se je 9. maja, ko se je Shadow na lepem izvil s povodca in svoboden kot ptica praktično že v naslednjem trenutku zdrsnil in padel s strme pečine. Vse odtlej so ga iskali.
Pred nesrečo je bil Shadow klasičen šarpej, rahlo zavaljen in izjemno družaben.
Amber ima sicer tri sinove, Shadow jim je pomenil vse. Ko je izginil, je pri njih zavladala huda žalost. »Tako prijetnega in družinskega psa ne bomo več imeli,« jim je neprestano rojilo po glavi.
»Poimenovali smo ga Shadow, saj je bil kot senca, ki nas je ves čas spremljala. Vedno je bil zraven, tudi zato smo ga tako pogrešali.«
Veterinar, ki ga je pregledal, ji je povedal, da je bil po vsej verjetnosti vseskozi ujet nekje v skalovju. Opravil je pregled njegovega želodca in iz njega odstranil lesene paličice, kamne, posušene morske alge, vse to je pes jedel, da bi preživel in se vrnil. Operiral je njegovo poškodovano taco, ki si jo je po vsej verjetnosti zlomil že ob padcu.
»Je pravi borec in predstavlja čudež, ki nas je zdaj že drugič osrečil, prvič, ko je prišel med nas, in zdaj, ko se je spet pojavil.«
Inšpektor Ken Snook, ki je prvi prestregel klic tistih, ki so ga našli, je povzel: »Vidno je bil izčrpan, njegov pogled je bil prazen.«
Našel je podatke o njegovih lastnikih in se jim javil. Družina Whiting je bila te novice tako vesela, da so prišli k veterinarju, še preden je Snook tja pripeljal psa.
