30 LET

Tri krave in malo njiv na kmetijah

Kmetje, ki so redili govedo, so imeli povprečno 5 glav govedi oz. 3 krave na gospodarstvo.
Fotografija: FOTO: TOMI LOMBAR
Odpri galerijo
FOTO: TOMI LOMBAR

Slovenija je premajhna za kakršnekoli puščave,« je med drugim pisalo v Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva v začetku devetdesetih let.

Podatki so kazali, da je Slovenija po površini njiv na prebivalca na petem mestu v Evropi, po gozdnatosti na tretjem, po težavnosti pridelovanja pa smo spadali v krog držav z najtežjimi pridelovalnimi razmerami. Se je pa v tridesetih letih –od 1960. do 1990. – površina gozda in nerodovitne zemlje zmanjšala za 71.000 hektarov.

»V Sloveniji pride na prebivalca 0,439 hektara kmetijske zemlje, kar je na ravni evropskega povprečja, imamo pa zelo malo njiv na prebivalca, in sicer le 0,125 hektara,« so izračunali statistiki. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 je povprečna slovenska kmetija imela 5,9 hektara zemlje z gozdom, 3,2 hektara kmetijske oz. 2,5 hektara obdelovalne zemlje.

Kmetje, ki so redili govedo, so imeli povprečno 5 glav govedi oz. 3 krave na gospodarstvo. Takrat je imela povprečna kmetija v EGS (imeli smo še Evropsko gospodarsko skupnost) 4-krat več kmetijske zemlje, govedorejska kmetija pa je redila 6-krat več govedi kot povprečna slovenska kmetija.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije