Zakaj bolijo mišice? To so lahko razlogi
Ko govorimo o bolečih mišicah, večina najprej pomisli na tako imenovani muskelfiber oziroma na bolečine, ki so posledica intenzivne vadbe, lahko tudi fizičnega dela, ko dlje uporabljamo le eno vrsto mišic. Bolečine k sreči po nekaj dneh povsem izzvenijo, vse skupaj pa ne povzroči kakšnih hujših posledic za zdravje.
Kaj takšnega težko rečemo za primere, ko se za omenjenimi bolečinami skrivajo resnejši razlogi. Lahko gre za sindrom fibromialgije, za katerega je značilna razširjena oblika bolečin mišic. Za to bolezensko stanje žal ni zdravila, se pa da bolečine omiliti z nekaterimi zdravili, s spremembo življenjskega sloga ter obiski pri terapevtih.
Krive so lahko tudi nekatere avtoimunske bolezni.
Kriv je lahko tudi sindrom kronične utrujenosti: gre za tako močno utrujenost, da je zaradi nje skoraj nemogoče opraviti celo preproste dnevne aktivnosti. Težave s spanjem, spominom ter zbranostjo, nenehni glavoboli, bolečine v mišicah ali sklepih, vneto grlo, občutek omotice ali slabosti, razbijanje srca: vse to je lahko znak, da bolehate za tem sindromom oziroma mialgičnim encefalomielitisom. Svetovna zdravstvena organizacija ga je uvrstila med nevrološke motnje, čeprav prizadene številne dele telesa, tudi možgane in mišice.
Kriva lahko zdravila
Da vas bolijo mišice, je lahko kriv tudi miofascialni bolečinski sindrom. Ta se od sindroma fibromialgije razlikuje po tem, da se praviloma pojavlja v obliki regionalne bolečine. Pri njihovi omilitvi so še vedno najprimernejši fizioterapevtski ukrepi. Razlog za njegov pojav so prekomerne obremenitve mišic, mišične poškodbe ali psihološki stres. Pogosto prizadene tiste, ki so dlje v prisilni drži ali opravljajo ponavljajoče se gibe.
V času epidemije covida-19, že prej pa tudi ob pojavu gripe, torej v primeru virusnih okužb, tudi v primerih bakterijskih okužb, so bile eden od simptomov bolečine v mišicah. Slednjih se z ozdravitvijo okužbe v veliki večini primerov povsem znebimo.
Bolečine v mišicah občutijo tudi bolniki z nekaterimi avtoimunskimi boleznimi. Ena od teh je denimo sistemski eritematozni lupus, kjer med pogoste simptome spadajo prav boleči in otekli sklepi, pa tudi bolečina v prsih in med drugim razjede v ustih in rdeč izpuščaj. Za bolečine v mišicah so lahko kriva nekatera zdravila, denimo statini, s katerimi znižujemo raven holesterola v krvi.
Pomanjkanje kalija lahko povzročijo predvsem jemanje nekaterih zdravil (diuretiki, odvajala), bruhanje in diareja.
Lahko je krivo tudi pomanjkanje kalija oziroma hipokalemija. Na spletni strani Nacionalnega portala o hrani in prehrani prehrana.si v zvezi s tem pojasnjujejo, da se pomanjkanje kalija v prvi vrsti kaže z mišično oslabelostjo in znižanjem mišičnega tonusa. Resnejša pomanjkanja pa lahko privedejo do ohromitve črevesja in motenj delovanja srca. »Pomanjkanje lahko povzročijo predvsem jemanje nekaterih zdravil (diuretiki, odvajala), bruhanje in diareja,« pojasnijo in dodajajo, da je kalij predvsem v živilih rastlinskega izvora ter v nekaterih živilih živalskega izvora. Največ ga najdemo v krompirju, fižolu, sladkem krompirju, oreških ter sadju in zelenjavi. Hipokalijemija je sicer izredno redka, ker kalij najdemo v širokem naboru živil.
