Tjaša Železnik raje igra kot kuha

Navdušuje v številnih predstavah matičnega gledališča, zabavni nanizanki Ja, Chef! in se hkrati posveča materinstvu ter spretno krmari med vsem. Že nekaj časa samski pa se ji ljubezen enostavno ne zgodi, četudi bi jo lahko osvojili bistri in duhoviti moški.

»Trenutno zagotovo največ časa preživim v gledališču. Na začetku novembra smo namreč premierno uprizorili družinsko črno komedijo Avgust v okrožju Osage, v kateri igram eno od hčera, Karen, nastopam pa tudi v kar nekaj predstavah iz prejšnjih sezon. Nedavno je bilo nepozabno, ko smo po več kot letu in pol spet uprizorili predstavo Nejca Gazvode Tih vdih, in to pred pred polno dvorano. Občinstvo nas je ob koncu nagradilo z bučnim aplavzom, bilo je čarobno. Igram tudi v predstavi Trije milijoni minut, ki je prav tako odlično sprejeta pri občinstvu, pa Ta obraz, ki mi je še posebej ljuba … Ob koncu tedna pa snemamo tudi nadaljevanko Ja, chef!, kjer igram kuharico Marjeto. Snemanja so predvsem zaradi ekipe zelo prijetna in večkrat se pošteno nasmejim, res je fino. Jaz v nadaljevanki ne kuham kaj dosti, saj sem vendar chefinja. Je pa res, da kadar snemanje poteka v kuhinji restavracije, se tam res kuha in peče, tako da včasih prav lepo diši,« pravi Tjaša, ki brez težav prizna, da je precej povprečna kuharica in se nikakor ne bi mogla preživljati s kuhanjem. »Kadar pa se česa lotim, to je ponavadi med vikendom, kuham po receptih in takrat mi jedi tudi dobro uspejo. Vsakodnevno pa kuham malo in precej preproste jedi. Hči Marli ima najraje špagete, pico in palačinke. V pripravi teh jedi pa sem že prava mojstrica,« se muza igralka, ki po vseh letih na odru in za njim zelo uživa v svojem poklicu. Celo vedno bolj. Predvsem takrat, ko so pred njo zahtevne in zanimive vloge, kakršnih je bilo v zadnjem času kar nekaj. Je pa ustvarjalni proces velikokrat tudi izjemno zahteven in naporen.

Oh, to minevanje časa

Lepa svetlolaska z minevanjem časa nima težav. »Dejstvo je, da sem z leti pridobila veliko znanja, izkušenj, nekakšnega miru, ki ga pri dvajsetih letih zagotovo nisem imela, vsaj ne v tolikšni meri kot danes. Tudi v igralskem poklicu je vse to izjemno dragoceno, pomaga mi pri ustvarjanju vlog, vživljanju v psihe likov, ki jih igram … Seveda pa izgubljam mladost, kar je včasih težko. Pa tudi kilogrami se naberejo hitreje kot nekoč,« se muza igralka, ki v življenju ne obžaluje ničesar. Niti kakšne vragolije, ki jo je ušpičila, kaj šele, da bi se česa sramovala. Je pa ponosna, da ji uspe biti v harmoniji s seboj pa tudi z drugimi. »Ponosna sem na hčerko, na dobre družinske odnose, na dobre odnose s kolegi, na to, da opravljam poklic, ki se mi zdi pomemben in ga imam rada, da sem poštena in sočutna,« hitro našteje in doda, da ko je sama in je nihče ne gleda, z užitkom pleše. Jutra pa žal začenja v naglici. Ker ni ravno jutranji človek, spi do zadnje minute, ko še lahko. Nato hitro popije kavo, pospremi Marli v šolo ter se malo bolj v miru pripravi na jutranjo vajo v gledališču. »Naravnost obožujem umirjena sobotna in nedeljska jutra, ko lahko počasi in z užitkom zajtrkujem skupaj z Marli,« razlaga Tjaša, ki je pred mnogimi leti sanjarila o tem, da bi imela tri otroke, a je vseeno neskončno srečna, da ima hčerko. Imata precej klasičen mama-hči odnos, obožujeta se, a si lahko tudi temperamentno nasprotujeta in se celo spreta. Tjaša je precej zahtevna in stroga mama, a hkrati, kot bi rekla njena hči, tudi fajn. Najraje skupaj bereta knjige in hodita na predstave v Lutkovno gledališče Ljubljana, v vsem tem resnično uživata, tako kot seveda v izletih v naravo, hribe in na morje. Tako jima dnevi hitro minevajo. Ko jo vprašamo, če ji je kakšen moški zlezel pod kožo, izstreli: »Nič ni novega, trenutno sem samska in moram priznati, da odgovora na to ne poznam … Vem le, da so mi všeč bistri in duhoviti moški.«