ISKRENO O ŽIVLJENJSKIH SPREMEMBAH

Seku Mady Conde: uživa v očetovski vlogi

Objavljeno 23. januar 2020 08.00 | Posodobljeno 23. januar 2020 08.00 | Piše: B. Z.

Pravijo, da mora moški zgraditi hišo, posaditi drevo in zaploditi otroka. Vse to je lani uspelo novinarju in voditelju na TV Slovenija Sekuju Madyju Condeju, ki bo letos praznoval štirideseti rojstni dan.

Imeti otroka je nekaj posebnega, pravi Seku.
»Z Marušo sva skupaj dobrih pet let, od tega sva tri leta mož in žena. Lepo mi je z njo, krasno se razumeva, zato ni čudno, da sva se že kar nekaj časa pogovarjala tudi o tem, da bi najina dvojina postala množina. V bistvu je množina že bila, saj sva dolga leta imela dva kužka, a imeti otroka je čisto posebna stvar,« začne Seku svojo pripoved. Z razmišljanjem o povečanju družine se je pojavila tudi želja po večjem in končno lastnem domu. Ko je Maruši trebuh počasi rasel, sta se zakopala v male oglase in iskala primeren dom. »Nisem mogel verjeti, kaj vse ljudje prodajajo za stanovanja in po kakšnih zasoljenih cenah,« je kritičen novinar. Kar nekaj mesecev je trajalo, preden sta v bližini središča mesta našla to, kar sta iskala: dovolj veliko stanovanje, ki ga ni bilo treba prenavljati, saj se je Seku že iz izkušenj prijateljev naučil, da če ti mojstri obljubijo, da bo prenova končana v treh mesecih, nikoli ni tako. Marušin trebuh je rasel, njima pa se je že mudilo. »Imela sva srečo in sva našla prekrasno stanovanje, točno takšno, kakršno sva si želela: dovolj veliko in urejeno, tako da sva vanj lahko prinesla samo svoje kovčke in škatle,« je zadovoljen. Selitev je bila precej naporna, saj sta jo izvajala v najhujši vročini, ko je bilo naporno že samo stati, kaj šele prenašati stvari. Vendar sta jo opravila z odliko in le nekaj dni po vselitvi je morala Maruša junija lani v porodnišnico.

Starševstvo je v knjigah čisto drugačno

»Seveda sem bil navzoč pri porodu. Tega ne bi zamudil za nič na svetu. Res nam je lepo, odkar imava hčerko, ki je ime dobila po prababicah. Starševstvo je vse druge stvari in projekte postavilo na stranski tir, če ne celo ustavilo, kar je verjetno čisto normalno. Dnevi so enako, če ne celo bolj pestri. Dobrega pol leta sva amaterska oče in mama, ki se sproti učita in odkrivata nove zakonitosti. Vedno je zabavno, ko ti rečejo, da je treba z dojenčkom delati tako in to, da je treba imeti disciplino in red. Kot novopečeni starš se poskušaš tega držati, a otrok se noče držati tabel in pravil. Kolikor je naporno, odgovorno in neprespano, je tudi prav prijetno in vsak dan nekaj novega. Odkar smo trije, smo močnejši. Pa čeprav se ti z otrokom razblini romantična predstava o družinskem življenju in ne moreš pobegniti pred odgovornostjo. Vendar me tega ni bilo prav nič strah,« pove Seku, ki se je na očetovstvo pripravil tako, da je prebral nekaj knjig, nekaj prispevkov na spletu, še največ pa se je naučil v šoli za starše, ki sta jo obiskovala z Marušo. Ravno tako si je po rojstvu hčerke vzel nekaj dopusta, dodal pa je še očetovskega, da je ženi lahko stal ob strani, jo razbremenil domačih opravil in jo podprl, ko je bilo treba.

Žalost sredi veselja

Mlada očka in mamica sta se odločila, da ne bosta veliko komplicirala. Zaupata sebi, da bosta vedno, ko bo treba, storila vse najboljše, predvsem pa bosta prisluhnila otroku. Zato so se že lani poleti odpravili na dopust v Istro, nekajkrat so bili pri njegovih domačih v Mariboru, na Rogli, velikokrat ga boste z vozičkom srečali po ljubljanskih ulicah. Od oktobra lani samo z enim kužkom. »Takrat se je po trinajstih letih in pol poslovila najina Malayka. Bilo mi je hudo, saj je bilo težko sprejeti odločitev, kdaj je kuža preveč bolan in ni več možnosti, da bi mu podaljševali življenje, ne da bi trpel. To je vedno treba storiti z dobršno mero treznosti. Zdaj imava samo enega kužka, posvojenega španskega hrta. Z Marušo se pogovarjava, da naju bo pravi pes že našel in bova posvojila še enega. Do takrat pa bo življenje teklo po ustaljenem ritmu – služba, kjer je vsak dan v zunanjepolitičnem uredništvu kaj novega, o čemer poročava z Adrijanom Bakičem v oddaji Globus, in družina. O potovanjih zdaj ne razmišljam, ravno tako ne o svoji drugi, gvinejski domovini. Vem pa, da ko bo hči dovolj stara, se bomo vsi trije odpravili tja na počitnice,« je sklenil.




Deli s prijatelji