PRIPOVEDOVALKA ZGODB

Saša Božič: Vznemirjenje

Objavljeno 19. marec 2020 12.00 | Posodobljeno 13. marec 2020 17.46 | Piše: Saša Božič

Odločila sem se, da se bom borila in da je vredno življenju vsakič znova reči da.

Pomlad je pred vrati. FOTO: Getty Images/istockphoto
Spomin me ponese k zadnjim dnem na Caminu. Moj 29. dan je bil nežno sončen in nikamor se mi ni prav zares mudilo. Ko sem vmes zagledala sveže pokošen travnik, ki me je klical k počitku, sem se z veseljem odzvala. Razgrnila sem spalno vrečo in legla. Sonček me je prijetno grel in trenutek je bil popoln. Dolgo pot sem prehodila, da sem se bila zopet pripravljena prepustiti temu občutku. Če se samo spomnim, kako sem se v Logroñu zlomila. Spomin neskončne žalosti in osamljenosti, ki sem ju na svoj 7. dan čutila v solzah samote, je postal sinonim za vse, česar nočem več doživeti. Ne glede na to, kako zelo me bo življenje še preizkušalo, vem, da si tako močnega zdrsa v vlogo žrtve ne bom več dovolila. Šla sem čez osemsto kilometrov preizkušenj v vseh čustvenih, telesnih in vremenskih odtenkih. Sedaj srečna ležim tu pod soncem na sveže pokošenem in dišečem travniku. Uspelo mi je in uspelo mi bo tudi naslednjič. Ker sem se tako odločila. Odločila sem se, da se borim, da se bom borila in da je vredno življenju vsakič znova reči da.

Močna energija je tekla skozi mene tam na travniku in zaželela sem si jo pretvoriti v besede. Vzela sem nepogrešljivo tablico in začela pisati. Če za hip odložite našo ljubo revijo Suzy in zaprete oči, boste ta čarobni trenutek morda tudi začutili. Prisluhnite, kako pojejo ptički, svobodni ste in vse, kar čutite, je toplina sonca, ki vam nežno boža kožo; kmalu se prijetna toplota spremeni v čudovito rumeno svetlobo, ki vam napolni vse telo. Osvobodi vas napetosti in stresa. Za trenutek je tako, kot bi lebdeli v občutku popolne svobode. Prija, kajne?

Nadaljevala sem pot in kmalu, pozitivnemu čustvenemu naboju navkljub, začutila, da moje telo postaja vse bolj utrujeno. Morda je baterijo poleg hoje načela vznemirjenost, ki mi leze po kosteh in se dviguje više in više. Poskušam se nadzirati, da ne poskakujem preveč, z neskončnim nasmehom na obrazu. Vendar je notranji občutek še najbolj primerljiv z zaljubljenostjo. Počutim se, kot da sem zaljubljena. Zaljubljena v življenje, vase in vse, kar sem našla, ter na dejstvo, da ljubim svoje življenje.

Lastnik penziona, v katerem sem se odločila prenočiti zadnji večer, je zares srečen človek. Vsak dan odda sobo romarjem, ki jim je uspelo in imajo pred seboj samo še en dan. Opravka ima s srečnimi ljudmi. Predstavljajte si takšno službo! Težko bi pri svojem delu kar koli naredil tako narobe, da bi to lahko pokvarilo čarobnost vznemirjenja, ki ga romar čuti na svoj zadnji večer romanja. Tako se mu tudi jaz z nasmehom od ušesa do ušesa nisem zdela nič posebnega. Pač še ena zadovoljna romarica – in na srečo posledično zadovoljna stranka. Ko sem se v objemu sobice končno malo umirila, se mi je javila večerna romarska ekipa. Moj novi romarski prijatelj Marcus iz Münchna je napisal, da z ekipo vedo, da želim biti sama. To sem jim povedala in to spoštujejo, a mi je v imenu vse ekipe kljub temu sporočal, da bodo zvečer skupaj in veseli, če si premislim in se jim pridružim. Hvaležno sem jih zavrnila z istimi razlogi kot ob naši zadnji skupni večerji dan prej. Marcus je nato dodal: »Ekipa je tu in te bo vesela. Kakor koli se boš odločila, bo prav.«

Občutek biti sprejet je prijeten in ljudje od njega hitro postanemo odvisni. Postane nam prijeten obliž za trenutke, ko v sebi nismo čisto pomirjeni in potem iščemo mašila zunaj sebe. Morda je bil to moj test. Če je bil, sem ga opravila. Izbrala sem sebe in tih večer introspekcije. Zadnji večer na Caminu je bil moj, kot je bil in je Camino moja pot. Čarobna pot k sebi in potrditvi spoznanja, da je vse v mojem življenju popolno natanko tako, kot je.

Pomlad je pred vrati, dragi moji bralci, in z njo sonček ter nežna toplota. Čutite vznemirjenje ob ponovnem ciklu rojstva v naravi, ki nas obdaja? Življenje je resnično čudovito, če si ga dovolimo videti in z zvestobo ljubezni do sebe vznemirjeno živeti. Želim vam čudovit dan in vse dobro. Vedno. Saša




Deli s prijatelji