KAKO JE V ITALIJI?

Lara Komar v karanteni: Moramo držati skupaj

Objavljeno 22. marec 2020 08.00 | Posodobljeno 22. marec 2020 08.00 | Piše: Tomaž Mihelič

Ena prvih, ki je izkusila posledice epidemije, je igralka Lara Komar. Z družino namreč živi v Trstu, kjer je življenje zaradi resnosti situacije ubralo povsem novo pot. Zaupala nam je, kako so vzpostavili nov ritem in pri tem ohranili spodbuden odnos do življenja.

Okenska polica je času izolacije in karantene postala večnamenski prostor za branje knjig, občudovanje tišine in deljenje ljubezni.
Zvezda priljubljene serije Reka ljubezni je v preteklih tednih bila prav posebno bitko. Razpeta med Italijo in Slovenijo je doživljala dvojno mero negotovosti, strahu in skrbi zaradi trenutnega družbenega stanja. Toda Lara Komar ni ena tistih, ki se zlahka predajo, ampak je zavihala rokave in se zelo resno lotila problema.
 

Ne smemo se več zafrkavati

»S Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu smo bili ravno sredi priprav na premiero predstave Čudovita v režiji Tijane Zinaić, ko se je situacija zaostrila. Na drugi strani meje posledic epidemije še ni bilo občutiti in nihče si ni predstavljal, kaj nas čaka. Z igralsko ekipo smo bili nenehno v stikih, tolažili smo se in mirili drug drugega, da bo šlo vse hitro mimo, a so se že naslednje dni začele zapirati šole, zamrznili pa so tudi vse aktivnosti v teatru,« pripoveduje Lara, ki je s stanovskim kolegom Primožem Fortejem ugotavljala, da stvari na slovenski strani sumljivo hitro sledijo razmeram v Italiji. »Pri nas je res grozljivo, zato je bilo treba položaj vzeti zelo resno, četudi ljudje nočejo verjeti, da so se znašli v pravi nočni mori. Ampak zdaj ni čas za paniko, temveč odgovornost, v kar me je prepričala sestra, zaposlena v bolnišnici, ki je pravzaprav v prvi bojni vrsti na terenu. Vnaprej me je opozarjala, naj pazim in bom doma ter da se bo zgodilo marsikaj nepredstavljivega. Z ustreznimi ukrepi lahko najbolj pomagamo tistim, ki žrtvujejo svoje zdravje, da bi zaščitili druge. Ostati doma je trenutno edina rešitev,« opozarja Komarjeva, ki ne skriva navdušenja nad vseslovenskimi akcijami, ki pozivajo ljudi, naj se držijo navodil karantene. »Če bomo dovolj sočutni in pametni ter bomo držali skupaj, se ravnali po zastavljenih ukrepih in zdaj že vsem jasnih pravilih, bodo posledice manj usodne za vse. Ne smemo se več zafrkavati, saj ne gre za navadno gripo, ampak smo priča globalnemu problemu.«
 

Brez strahu

Zaupala nam je tudi, kako sama doživlja čas, o katerem tako radi tarnamo, da nam prehitro mineva, ker smo ujetniki divjega tempa. »Vsak dan se pogovarjamo, da nimamo časa, in samo tečemo z opravka na opravek. V tej novi situaciji pa opažam, da mi večji izziv kot ritem predstavlja organizacija. Imam dva otroka in ves čas smo skupaj, zato me je sprva prevzel občutek, da se je vse ustavilo. Malčki nas spodbujajo, da moramo živeti aktivno, sicer bi ležala v kadi vsaj tri dni,« se nasmehne. »Tako pa si moramo nenehno izmišljati različne naloge, igre, recepte, skratka karkoli, da bi zapolnili čas. Prvi trije dnevi so bili malce nenavadni, čudni, potem pa ti začne srce drugače utripati in tvoj notranji ritem dobi naravno dimenzijo. Ugaja ti, ker je bolj človeški. Zaveš se, da dihaš drugače,« se razgovori o novih spoznanjih. Ne skriva hvaležnosti za dom, v katerem imajo dvorišče, da se sinova lahko igrata na soncu. »Srečo imamo, da živimo v tako čudovitih razmerah. Večkrat pomislim na tiste, ki so zaprti v stanovanju brez balkona in jim ni lahko. Smo v centru Trsta in preseneča me, da je vrvež zamenjala tišina in se je vse tako umirilo. Te okoliščine nas lahko notranje nahranijo in napolnijo, čeprav je težak in naporen čas. Zato moramo držati skupaj.
image
Lara dneve izkoristi za ustvarjalnost in spodbujanje ljudi, naj ostanejo doma in v tem najdejo globlji pomen.
In lepo je, da smo se starši otrok povezali med sabo. Izmenjujemo si mnenja in ideje, da bi bil vsak dan čim bolj drugačen. In prav to sodelovanje med ljudmi se mi zdi najlepše. V nasprotnem primeru bi nas razjedala vprašanja o negotovi prihodnosti. V teh težkih trenutkih je največ, kar lahko naredimo, da poskušamo živeti po najboljših močeh, se naučimo kaj novega o sebi in se povežemo v eno,« nas spodbudi, glede na dejstvo, da se iz preteklih izzivov nismo kaj dosti naučili. »Tudi v normalnih življenjskih pogojih se sprašujem, kaj lahko storim, da bom boljša, kaj se lahko naučim od drugih … Zgodovina je takšna, da včasih straši, čeprav sem prepričana, da gremo proti svetlobi. Tudi v tej krizi se dogaja toliko lepega in bilo bi škoda misliti, da se ne moremo ničesar naučiti. Če ne zaupaš, se avtomatsko zapreš, zato je pomembno, da zaupamo vase, v družbo in pozitivno korakamo v vsaki, še tako zahtevni situaciji. Seveda te prežemajo dvomi, pomisleki, kaj se dogaja med nami. Veliko je jeze, kar je razumljivo. A če se vsak potrudi pri sebi in s tem veliko prispeva svetu, je to največje bogastvo in za to ima smisel živeti,« je prepričana.

Čiščenje doma in sebe

K temu jo je spodbudilo tudi nepričakovano povezovanje in muziciranje z oken, balkonov, teras. »Prvič sem doživela nekaj tako čutnega in že skoraj kičasto lepega. Ta čustva množice, ki se širijo ob koncertih po ulicah, lahko premikajo svet. Naj še kdo reče, da ni najlepše, ko poješ ljubezen z okna. Tudi v Sloveniji ste to uprizorili in prenesli najgloblja čustva na soljudi, na tiste v kritičnem stanju, ter jim olajšali trpljenje. Zdaj ni čas za pesimizem. Slediti moramo ukrepom in iz vsega potegniti najboljše, kajti otroci takoj začutijo paniko, teorijo zarote, a tudi pomirjujočo energijo in optimizem. So nekakšne živalce in spremljajo svet skozi vibracije, ki jih pošiljamo. Zato se potrudimo, da bi bile te čim bolj zdravilne,« nas poboža z nalezljivo ljubeznijo do življenja. Zaupa nam še, da so tokrat malce pohiteli s pomladanskim pospravljanjem. Ne samo zunaj, ampak tudi znotraj. »S čiščenjem prostorov čistimo tudi sebe in sinova drugače gledata, če so igrače razmetane ali pospravljene. Prizadevam si nadaljevati rituale – telovadim, prepevam, igram klavir, kuham, z možem imava najine večere, pogledava kakšno serijo, skratka skrbim, da mi je lepo. Moramo si priznati, kaj je okoli nas, in biti hvaležni za tisto, kar imamo,« zaključi z modrostjo in nas pozove, naj seveda ostanemo doma.
image
Četudi se zdi trenutno stanje zavito v temne odtenke, jih priljubljena igralka zavzeto lepša s pisanimi barvami.




Deli s prijatelji