BUJNE PRIČESKE
FOTO: Znane Slovenke so se sprijaznile, od Metke do Irene
Običajno velja, da si najbolj želimo tistega, česar nimamo, še najbolj je to očitno pri ženskih pričeskah. Vsako dekle z ravnimi lasmi hrepeni po kodrasti grivi, medtem ko kodrolaske sanjajo o ravnih, v slapu padajočih laseh. In kdaj so se naše znane Slovenke sprijaznile s svojimi kodri?
Odpri galerijo
Marina Mårtensson
Švedska pevka slovenskih korenin, ki je v Izoli našla svoj dom, navdušuje s svojo ognjeno grivo in pravi, da so kodri od nekdaj del nje. »Ne, nikoli nisem imela težav s sprejemanjem svojih las,« odkima. »Prav tako si nikoli nisem želela imeti ravnih las, pač pa že od otroških let ponosno nosim svoje kodre. Zakaj neki jih ne bi?« se še zasmeji. Nekajkrat v življenju pa si jih je seveda skušala zravnati. »Nisem zdržala dolgo, karseda hitro sem stekla pod tuš, da sem jih dobila nazaj. Brez njih preprosto nisem Marina.«Maša Merc
Maše brez kodrov sploh ne poznamo, a je imela do pubertete ravne lase. »Skodrali so se v času pubertete,« pravi. »V 7. razredu sem pri frizerju videla fotografijo Sinéad O'Connor. Mami ni bila preveč navdušena, jaz precej, frizerka pa še bolj,« se smeji. Kompromis je bila dolžina do ušes. »Po striženju oziroma prvem pranju doma sem postala kodrasta.« Preobrazba, do katere je prišlo dobesedno čez noč, je vse presenetila. »Spomnim se, da so mami vsi spraševali od kdaj imam trajno pričesko.« Danes si lase pogosteje ravna, saj jih tako laže disciplinira, se namuzne. »Vržem jih na eno stran in tam ostanejo. Pri kodrih to ni mogoče, moraš jih speti. Ampak je lepo, da imam možnost izbire.« Kodrasta pa je največkrat na morju, pravi, kjer je sproščena in svobodna. In ji takrat ta bolj neukrotljiva pričeska najbolj prija.Irena Yebuah Tiran
Naša prijetna operna pevka Irena Yebuah Tiran, ki jo tako radi gledamo v oddaji Znan obraz ima svoj glas, si je v otroštvu želela, da ne bi bila kodrolaska. »Da, tudi jaz sem si želela ravne lase, kot je to običajno pri ljudeh – da si želimo tisto, česar nimamo,« se navihano zasmeji. »Takrat si jih nisem ravnala, vedno sem nosila kratko pričesko. V gimnaziji sem si začela puščati dolge lase in jih zaradi petja še vedno nisem ostrigla na kratko,« pravi. Nekajkrat so ji jih zravnali na televiziji, sama pa je svoje kodre sprejela – na odru. »To se je zgodilo med predstavo Dia Diasso Diaspora koreografinje Maše Kagao Knez, v kateri nas je bilo več s takšnimi lasmi,« pravi.Vita Mavrič
»Nikoli nisem imela kompleksov zaradi skodranih las niti želja, povezanih z njimi,« pravi naša šansonjerka. »Jaz sem že gospa v letih, kar v prevodu pomeni, da izhajam iz generacije, ko nismo imeli na razpolago medijev, trendov, družabnih omrežij, sploh nobenih vzorcev. Če se še tako trudim, se ne spomnim, da bi imela kakršnekoli resnejše želje glede svojega videza, še najmanj pri laseh.« Vseeno je imela nekaj časa zlikane zaradi predstave, v kateri je lik zahteval transformacijo. »To je bila prava nočna mora,« se Vita spominja svoje tedanje pričeske. »Ko so mi polikali lase, je še šlo, strašno je bilo naslednje jutro, ko so se uprli in želeli nazaj v prvotno obliko. Nisem dolgo zdržala.«Gordana Grandošek Whiddon
Simpatična plesalka pravi, da so njeni lasje malce samosvoji, saj so en dan lahko skodrani, naslednji pa ravni. »Približno do 16. leta sem imela povsem ravne lase,« pove Gordana, »potem pa so se mi spodnji začeli kodrati.« Z njimi je bila vedno zadovoljna, ker ima goste in ji niso nikoli povzročali težav. »Mislim, da so kvečjemu prednost in zaradi njih sem takšna, kot sem.« Včasih si jih tudi zravna, če čuti, da ji to bolj pristaja h kakšni obleki, vedno pa si jih umije zvečer in gre z mokrimi spat. »Nikoli si jih ne sušim, ampak pustim, da se mi ponoči posušijo, in ko se zbudim, so lahkotni in rahlo kodrasti, običajno temu rečemo 'beach wavy',« se še nasmeji Gordana.Metka Albreht
V otroštvu je Metka hrepenela po fantovski pričeski in ravnih laseh. »Bala sem se jutra, ko sem v maminih rokah zagledala krtačo ali glavnik z ogromnimi čekani. Česala me je z ljubeznijo in pazljivostjo – tako kot jaz zdaj svojo Alino – a me je vseeno cukalo.« Z leti je postala zrelejša, začela je sprejemati svoje prednosti in slabosti ter spoznala, da so kodri praktični, nikoli mastni, hitro ukrotljivi. »Morski slani kodri so najlepši, primerni za rdečo preprogo ali sprehajanje po mestu.« Hčerka Alina pozitivnih plati kodrov še ne vidi in ima lase redko spuščene. »V izdelavi pričesk je sicer spretnejša kot jaz v njenih letih, in ne glede na to, da se ne strinjam vedno z njeno izbiro, ji moram potihoma priznati, da ji pristaja.« Metka se trudi, da ji ne teži preveč, saj jo razume. »Ne želi izstopati in se rada zlije z vrstniki, kar pa navsezadnje ni slabo. Naj ostane skromna, rahlo zadr- žana in 'moja'!«Predstavitvene informacije
Komentarji:
20:32
Prehranjujte se čuječe